Page 129 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 129
»Napredni« proti »birokratskemu« socializmu
ideološke značilnosti obeh sistemov vrednot; kako sta bila oba sistema dis-
kurzivno konstruirana in reproducirana; kaj je bila skupna mitološka pod-
laga obeh sistemov vrednot in kako je ta skupna podlaga strukturirala in
omejevala njun spopad.
Naši ključni metodološki postopki so bili: semiotika časopisnega pro-
stora (ki je vsebovala kvantitativno primerjalno merjenje prostora, name-
njenega okupaciji Češkoslovaške v jugoslovanskih časopisih); raziskovanje
uporabe intertekstualnosti (kako so bili teksti z nasprotnim ideološkim
nabojem vključeni v diskurz jugoslovanskega tiska, kako so bili postavlje-
ni glede na drug drugega in kakšna so bila njihova medsebojna razmerja);
analiza delovanja ideoloških mehnizmov; in analiza različnih utemeljitve-
nih toposov in njihove skupne mitske podlage.
Medijska reprezentacija okupacije Češkoslovaške kot
dogodka izjemnega pomena
V vseh razen dveh analiziranih časopisih (izjemi sta bili Dnevnik in Po-
litika) je v dneh po okupaciji zunanja politika postala rubrika, ki ji je bilo
posvečeno največ prostora.16 Tudi pri obeh izjemah se je prostor, namenjen
zunanji politiki, povečal, a ne dovolj, da bi zunanja politika postala najve-
čja rubrika. Prostor, namenjen zunanji politiki, se je bolj povečal v kvalite-
tnih časopisih in manj v popularnih. Dnevnik in Politika sta tudi po oku-
paciji ohranila svoj poudarek na manj resnih vsebinah (zanimivosti, zaba-
va, lokalne novice), medtem ko je v tretjem analiziranem popularnem časo-
pisu, Slobodni Dalmaciji, zunanja politika, tako kot pri kvalitetnih časopi-
sih, postala največja rubrika.
Iz tega lahko zlahka ugotovimo da so, v večini primerov, časopisi obrnili
svojo pozornost od tem, ki so prevladovale pred okupacijo, na zunanjo po-
litiko in začeli povečevati prostor, namenjen tej rubriki. Tudi če ne upošte-
vamo vsebine, ki je zapolnjevala ta prostor, lahko že iz samih sprememb v
strukturi in razporeditvi časopisnega prostora ugotovimo, da se je dogajalo
nekaj zelo posebnega in nekaj, kar se je zdelo jugoslovanskim medijem zelo
pomembno in čemur so se odločili nameniti veliko prostora, da bi lahko o
dogodku poročali karseda natančno in izčrpno.
Iz razporeditve vsebin znotraj rubrike zunanja politika lahko izvemo še
več. Okupaciji Češkoslovaške je bilo v analiziranih časopisih posvečeno
Dan pred okupacijo je povprečen prostor, namenjen zunanji politiki v jugoslovanskih časopi-
sih obsegal 18 % celotnega prostora. Prvi teden po okupaciji se je prostor, namenjen zunanji
politiki, povečal na 28 % (EMEDIATE WP4 final report, 16–21, 26–32).
ideološke značilnosti obeh sistemov vrednot; kako sta bila oba sistema dis-
kurzivno konstruirana in reproducirana; kaj je bila skupna mitološka pod-
laga obeh sistemov vrednot in kako je ta skupna podlaga strukturirala in
omejevala njun spopad.
Naši ključni metodološki postopki so bili: semiotika časopisnega pro-
stora (ki je vsebovala kvantitativno primerjalno merjenje prostora, name-
njenega okupaciji Češkoslovaške v jugoslovanskih časopisih); raziskovanje
uporabe intertekstualnosti (kako so bili teksti z nasprotnim ideološkim
nabojem vključeni v diskurz jugoslovanskega tiska, kako so bili postavlje-
ni glede na drug drugega in kakšna so bila njihova medsebojna razmerja);
analiza delovanja ideoloških mehnizmov; in analiza različnih utemeljitve-
nih toposov in njihove skupne mitske podlage.
Medijska reprezentacija okupacije Češkoslovaške kot
dogodka izjemnega pomena
V vseh razen dveh analiziranih časopisih (izjemi sta bili Dnevnik in Po-
litika) je v dneh po okupaciji zunanja politika postala rubrika, ki ji je bilo
posvečeno največ prostora.16 Tudi pri obeh izjemah se je prostor, namenjen
zunanji politiki, povečal, a ne dovolj, da bi zunanja politika postala najve-
čja rubrika. Prostor, namenjen zunanji politiki, se je bolj povečal v kvalite-
tnih časopisih in manj v popularnih. Dnevnik in Politika sta tudi po oku-
paciji ohranila svoj poudarek na manj resnih vsebinah (zanimivosti, zaba-
va, lokalne novice), medtem ko je v tretjem analiziranem popularnem časo-
pisu, Slobodni Dalmaciji, zunanja politika, tako kot pri kvalitetnih časopi-
sih, postala največja rubrika.
Iz tega lahko zlahka ugotovimo da so, v večini primerov, časopisi obrnili
svojo pozornost od tem, ki so prevladovale pred okupacijo, na zunanjo po-
litiko in začeli povečevati prostor, namenjen tej rubriki. Tudi če ne upošte-
vamo vsebine, ki je zapolnjevala ta prostor, lahko že iz samih sprememb v
strukturi in razporeditvi časopisnega prostora ugotovimo, da se je dogajalo
nekaj zelo posebnega in nekaj, kar se je zdelo jugoslovanskim medijem zelo
pomembno in čemur so se odločili nameniti veliko prostora, da bi lahko o
dogodku poročali karseda natančno in izčrpno.
Iz razporeditve vsebin znotraj rubrike zunanja politika lahko izvemo še
več. Okupaciji Češkoslovaške je bilo v analiziranih časopisih posvečeno
Dan pred okupacijo je povprečen prostor, namenjen zunanji politiki v jugoslovanskih časopi-
sih obsegal 18 % celotnega prostora. Prvi teden po okupaciji se je prostor, namenjen zunanji
politiki, povečal na 28 % (EMEDIATE WP4 final report, 16–21, 26–32).
