Page 83 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 83
radnja
cerkvene mreže
do 13. stoletja
Vprvem delu smo se osredotočili predvsem na problematiko, pove-
zano s prihodom in naselitvijo najpomembnejših plemiških rod-
bin. Navkljub temu pa smo začeli besedilo z dogodkom, ki je vezan na cer-
kveno zgodovino – z ustanovitvijo benediktinskega samostana v Gor-
njem Gradu, kar smo označili za najpomembnejši dogodek v 12. stoletju
na obravnavanem področju. Ustanovitev samostana se vsekakor ni zgodi-
la v »praznem prostoru«, temveč je sledila izgradnji (pra)farne organiza-
cije. V pričujočem poglavju, v katerem želimo predstaviti ravno izgradnjo
te najstarejše farne mreže, se bomo v veliki meri naslonili na delo Janeza
Höflerja,1 ki predstavlja najnovejši prispevek k obravnavani problematiki.
Ker bi bilo nesmiselno ponavljati vse v citiranem delu zapisane ugotovitve,
se bomo omejili le na izvleček tistih, ki se tako ali drugače tičejo obravna-
vanih krajev.
Najstarejša pričevanja o postavljanju cerkva na tleh, ki so jih naseli-
li predniki Slovencev, segajo v sredo 8. stoletja, v čas karantanskega ško-
fa Modesta. Tudi nasploh je dejavnost salzburške nadškofije, zahvaljujoč
ohranjeni t. i. beli knjigi salzburške nadškofije (Conversio Bagoariorum
Janez Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prologomena k historični topo-
grafiji prejožefinskih župnij, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1986. Poleg
tega dela je treba nujno upoštevati tudi že citirano delo Franca Kovačiča Zgodovina Lavan-
tinske škofije 1228–1928, Maribor 1928, ki kljub starosti še vedno ohranja vso svežino misli
in predstavlja izjemen pripomoček za preučevanje cerkvene zgodovine slovenske Štajerske. Za
zgodovino cerkve nasploh pa je temeljno delo: Jože Mlinarič, Cerkev na Slovenskem v sredn-
jem veku, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991.
cerkvene mreže
do 13. stoletja
Vprvem delu smo se osredotočili predvsem na problematiko, pove-
zano s prihodom in naselitvijo najpomembnejših plemiških rod-
bin. Navkljub temu pa smo začeli besedilo z dogodkom, ki je vezan na cer-
kveno zgodovino – z ustanovitvijo benediktinskega samostana v Gor-
njem Gradu, kar smo označili za najpomembnejši dogodek v 12. stoletju
na obravnavanem področju. Ustanovitev samostana se vsekakor ni zgodi-
la v »praznem prostoru«, temveč je sledila izgradnji (pra)farne organiza-
cije. V pričujočem poglavju, v katerem želimo predstaviti ravno izgradnjo
te najstarejše farne mreže, se bomo v veliki meri naslonili na delo Janeza
Höflerja,1 ki predstavlja najnovejši prispevek k obravnavani problematiki.
Ker bi bilo nesmiselno ponavljati vse v citiranem delu zapisane ugotovitve,
se bomo omejili le na izvleček tistih, ki se tako ali drugače tičejo obravna-
vanih krajev.
Najstarejša pričevanja o postavljanju cerkva na tleh, ki so jih naseli-
li predniki Slovencev, segajo v sredo 8. stoletja, v čas karantanskega ško-
fa Modesta. Tudi nasploh je dejavnost salzburške nadškofije, zahvaljujoč
ohranjeni t. i. beli knjigi salzburške nadškofije (Conversio Bagoariorum
Janez Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prologomena k historični topo-
grafiji prejožefinskih župnij, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1986. Poleg
tega dela je treba nujno upoštevati tudi že citirano delo Franca Kovačiča Zgodovina Lavan-
tinske škofije 1228–1928, Maribor 1928, ki kljub starosti še vedno ohranja vso svežino misli
in predstavlja izjemen pripomoček za preučevanje cerkvene zgodovine slovenske Štajerske. Za
zgodovino cerkve nasploh pa je temeljno delo: Jože Mlinarič, Cerkev na Slovenskem v sredn-
jem veku, v: Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991.
