Page 80 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 80
V primežu medplemiških prerivanj
Večkrat se je v zgodovinopisju postavljalo vprašanje možnih sorodstvenih
povezav med Vovbržani in Heminim rodom, in čeprav ni mogoče zapisati,
da je to vprašanje rešeno zadovoljivo, je vendarle dovolj indicev, ki govorijo
v prid takšni povezavi, zato smemo prihod Vovbržanov v Savinjsko dolino
gledati kot »normalno« nasledstvo v okviru ene družine.204
Povsem novo vprašanje pa je vprašanje prihoda zadnje družine, ki smo jo
tudi omenjali kot skoraj gotovo prisotno v Savinjski dolini že v 12. stoletju,
to je družina, imenovana po gradu Ort na Traunseeju na Gornjem Avstrij-
skem.205 Zapisali smo, da je verjetno možno govoriti o prisotnosti predstav-
nikov družine iz Orta v Savinjski dolini že od leta 1147 dalje, prav gotovo
pa od tretje četrtine 12. stoletja naprej. Značilno je, da lahko spremljamo
pripadnike te družine šele od leta 1139/41 naprej, ko se prvič pojavi Har-
tnid I. iz Orta v spremstvu štajerskega mejnega grofa Otakarja III. Že od
samega začetka se je skupaj z njim pojavljal tudi njegov brat Ortolf. V dru-
gi znani listini iz leta 1147 pa najdemo v njihovem spremstvu tudi Volfkan-
ga »von Sovne«, zato H. Pirchegger (upravičeno?) domneva, da so Orti že
takrat (torej že od prvih pojavljanj družine v zgodovinopisnih virih da-
lje) upravljali deželsko sodišče v Savinjski dolini, ki naj bi ga imeli v fevdu
od koroškega vojvode. Kaže, da so Vovbržani sicer podedovali del posesti
svojih sorodnikov, niso pa podedovali vseh funkcij, ki so jih le-ti upravlja-
li. V nadaljnjih podrobnejših analizah ne bomo smeli povsem zanemariti
tudi vprašanja tesne povezanosti gospodov iz Orta z družino Traisen-Val-
deških. Čeprav so domneve o enačenju obeh družin mnogi avtorji označili
kot napačne,206 vendarle ostaja dejstvo, da lahko pri obeh družinah govori-
mo o tesni povezanosti, o nasledstvu imena in da ne moremo in ne smemo
izključiti neke vrste sorodstvene povezanosti obeh družin.207 Ne nazadnje
rus marchione de Soune«), ter istega dne še enkrat »marchio Guntherus de Hohenwarte«
(Kos, Gradivo IV, št. 199, 114).
Primerjaj predvsem: Heinz Dopsch, Die Grafen von Heunburg, Carinthia 160/1970, 311ss,
in isti, Die Stifterfamilie des Klosters Gurk und Ihre Verwandschaft, Carinthia 161/1971,
95ss, zlasti 119, 120.
Posestim gospodov iz Orta in njihovemu prihodu na obravnavano področje bomo pri
obravnavanju dogodkov v 13. stoletju posvetili posebno vprašanje, v katerem bomo natanč-
neje raziskali nekatere na tem mestu le nakazane probleme.
Prim. Viktor von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort
im Traunsee«, Jahresbericht des Museums Francisco-Carolinum št. 67, Linz 1909. Hans Pir-
chegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters 3, Graz 1958, 215–
228, zlasti 222, 223.
Glavni očitek seveda ostaja, da so Traisenski svobodni plemiči, medtem ko so Orti ministe-
riali Traugavskih grofov. Opozorimo naj, da sta tudi družini Otakarjev in Traisenskih bili
tesno – tudi sorodstveno – povezani ter da gre ta povezava verjetno nazaj do časa investitur-
nega boja. Povezave med rodbinami so lahko večplastne in ni tako nemogoče predpostavi-
Večkrat se je v zgodovinopisju postavljalo vprašanje možnih sorodstvenih
povezav med Vovbržani in Heminim rodom, in čeprav ni mogoče zapisati,
da je to vprašanje rešeno zadovoljivo, je vendarle dovolj indicev, ki govorijo
v prid takšni povezavi, zato smemo prihod Vovbržanov v Savinjsko dolino
gledati kot »normalno« nasledstvo v okviru ene družine.204
Povsem novo vprašanje pa je vprašanje prihoda zadnje družine, ki smo jo
tudi omenjali kot skoraj gotovo prisotno v Savinjski dolini že v 12. stoletju,
to je družina, imenovana po gradu Ort na Traunseeju na Gornjem Avstrij-
skem.205 Zapisali smo, da je verjetno možno govoriti o prisotnosti predstav-
nikov družine iz Orta v Savinjski dolini že od leta 1147 dalje, prav gotovo
pa od tretje četrtine 12. stoletja naprej. Značilno je, da lahko spremljamo
pripadnike te družine šele od leta 1139/41 naprej, ko se prvič pojavi Har-
tnid I. iz Orta v spremstvu štajerskega mejnega grofa Otakarja III. Že od
samega začetka se je skupaj z njim pojavljal tudi njegov brat Ortolf. V dru-
gi znani listini iz leta 1147 pa najdemo v njihovem spremstvu tudi Volfkan-
ga »von Sovne«, zato H. Pirchegger (upravičeno?) domneva, da so Orti že
takrat (torej že od prvih pojavljanj družine v zgodovinopisnih virih da-
lje) upravljali deželsko sodišče v Savinjski dolini, ki naj bi ga imeli v fevdu
od koroškega vojvode. Kaže, da so Vovbržani sicer podedovali del posesti
svojih sorodnikov, niso pa podedovali vseh funkcij, ki so jih le-ti upravlja-
li. V nadaljnjih podrobnejših analizah ne bomo smeli povsem zanemariti
tudi vprašanja tesne povezanosti gospodov iz Orta z družino Traisen-Val-
deških. Čeprav so domneve o enačenju obeh družin mnogi avtorji označili
kot napačne,206 vendarle ostaja dejstvo, da lahko pri obeh družinah govori-
mo o tesni povezanosti, o nasledstvu imena in da ne moremo in ne smemo
izključiti neke vrste sorodstvene povezanosti obeh družin.207 Ne nazadnje
rus marchione de Soune«), ter istega dne še enkrat »marchio Guntherus de Hohenwarte«
(Kos, Gradivo IV, št. 199, 114).
Primerjaj predvsem: Heinz Dopsch, Die Grafen von Heunburg, Carinthia 160/1970, 311ss,
in isti, Die Stifterfamilie des Klosters Gurk und Ihre Verwandschaft, Carinthia 161/1971,
95ss, zlasti 119, 120.
Posestim gospodov iz Orta in njihovemu prihodu na obravnavano področje bomo pri
obravnavanju dogodkov v 13. stoletju posvetili posebno vprašanje, v katerem bomo natanč-
neje raziskali nekatere na tem mestu le nakazane probleme.
Prim. Viktor von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort
im Traunsee«, Jahresbericht des Museums Francisco-Carolinum št. 67, Linz 1909. Hans Pir-
chegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters 3, Graz 1958, 215–
228, zlasti 222, 223.
Glavni očitek seveda ostaja, da so Traisenski svobodni plemiči, medtem ko so Orti ministe-
riali Traugavskih grofov. Opozorimo naj, da sta tudi družini Otakarjev in Traisenskih bili
tesno – tudi sorodstveno – povezani ter da gre ta povezava verjetno nazaj do časa investitur-
nega boja. Povezave med rodbinami so lahko večplastne in ni tako nemogoče predpostavi-
