Page 81 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 81
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
je tudi Heinz Dopsch v enem zadnjih prispevkov na to temo izpeljeval dru-
žino iz Orta iz družine Traisenskih, in sicer iz veje Ernesta Traisenskega.208
Poleg tega pa naj na tem mestu samo opozorimo na tesne sorodstvene po-
vezave med Dietmarjem Lungavsko-Dornberškim in družino Traisenskih
(h kateri verjetno sodi tudi zgoraj omenjeni Anzo) ter seveda preko njih
tudi družino gospodov iz Orta in na že zgoraj omenjeno sorodstveno po-
vezavo med Otonom Machlandskim in Dietmarjem Lungavskim. Če upo-
števamo še, da imajo Dravski in Machlandski skupnega prednika, se na-
enkrat znajdemo pred množico različnih plemenitnikov z različnimi pre-
dikati, ki pa vsi ali izhajajo iz iste rodbine ali pa so med seboj v raznih so-
rodstvenih povezavah209. Spomniti moramo tudi na dejstvo, da leži na meji
med Šaleško in Mislinjsko dolino grad Valdek, katerega zgodovino lahko z
gotovostjo sicer spremljamo šele od 13. stoletja dalje, po ugotovitvah ume-
tnostnozgodovinske stroke pa gotovo sega v 12. stoletje; njegovo ime nas
nezmotljivo spominja na mogočno rodbino Traisen-Valdeških. Pri tem je
potrebno še enkrat podčrtati zgoraj citirani podatek, da že v drugi znani
listini, v kateri se pojavi eden od pripadnikov družine iz Orta, najdemo v
njegovem spremstvu že tudi viteza iz Savinjske doline. Tako zgodnjo po-
vezavo vitezov iz Orta s Savinjsko dolino je najverjetneje mogoče razlaga-
ti tako, da je ta povezava gornjeavstrijskih plemičev s Savinjsko dolino sta-
rejša in da seže še v čas prednikov Ortov – Traisen-Valdeških, z obravna-
vanimi kraji.
V uvodnem poglavju teh misli nismo mogli razviti povsem do konca, že
nakazane rešitve pa razjasnjujejo marsikatero vprašanje, predvsem pa pov-
sem potrjujejo opisano situacijo na obravnavanem območju v 12. stoletju:
po propadu pripadnikov Heminega rodu je prišlo do razdelitve obravnava-
nega področja med člane družin Spanheimov, Ortov, Traisenov(?), Žovne-
ških, Vovbržanov; za družini Kagerjev in Dravsko/Šoštanjskih (ter morda
tudi Šaleških) pa ni povsem jasno, ali so slednji dobili svojo posest v Zgor-
nji Savinjski in Zadrečki dolini kot cesarjevi pristaši v času boja za investi-
ti, da bi stranska veja Traisnov prestopila v vrste deželnega ministerialnega plemstva, sploh
ker to ni predstavljalo hudega padca na družbeni lestvici. Ne nazadnje pa so kot ministeriali
Orti nastopali le na štajerskih in koroških posestvih, medtem ko so na svojih matičnih po-
sestvih na Zgornjem Avstrijskem ohranili alodialni status svojih ozemelj.
Heinz Dopsch, Die Länder und das Reich, 283.
Prim. Ernst Klebel, Der Lungau, 147–177. Heinz Dopsch, n. d. Opozorimo naj še na dej-
stvo, da ime Eberhard, ki je nosilno ime v družini Dravsko/Šoštanjskih, najdemo tudi pri
pripadnikih družine Dornberško-Lungavskih. Leta 1202 npr. najdemo v listini salzburške-
ga nadškofa Eberharda med pričami omenjenega tudi »Eberhardus comes de Dornberch«
(SUB III, št. 551, 22, 23). Dejstvo, ki še potrjuje našo tezo o tesnih povezanostih vseh obrav-
navanih družin.
je tudi Heinz Dopsch v enem zadnjih prispevkov na to temo izpeljeval dru-
žino iz Orta iz družine Traisenskih, in sicer iz veje Ernesta Traisenskega.208
Poleg tega pa naj na tem mestu samo opozorimo na tesne sorodstvene po-
vezave med Dietmarjem Lungavsko-Dornberškim in družino Traisenskih
(h kateri verjetno sodi tudi zgoraj omenjeni Anzo) ter seveda preko njih
tudi družino gospodov iz Orta in na že zgoraj omenjeno sorodstveno po-
vezavo med Otonom Machlandskim in Dietmarjem Lungavskim. Če upo-
števamo še, da imajo Dravski in Machlandski skupnega prednika, se na-
enkrat znajdemo pred množico različnih plemenitnikov z različnimi pre-
dikati, ki pa vsi ali izhajajo iz iste rodbine ali pa so med seboj v raznih so-
rodstvenih povezavah209. Spomniti moramo tudi na dejstvo, da leži na meji
med Šaleško in Mislinjsko dolino grad Valdek, katerega zgodovino lahko z
gotovostjo sicer spremljamo šele od 13. stoletja dalje, po ugotovitvah ume-
tnostnozgodovinske stroke pa gotovo sega v 12. stoletje; njegovo ime nas
nezmotljivo spominja na mogočno rodbino Traisen-Valdeških. Pri tem je
potrebno še enkrat podčrtati zgoraj citirani podatek, da že v drugi znani
listini, v kateri se pojavi eden od pripadnikov družine iz Orta, najdemo v
njegovem spremstvu že tudi viteza iz Savinjske doline. Tako zgodnjo po-
vezavo vitezov iz Orta s Savinjsko dolino je najverjetneje mogoče razlaga-
ti tako, da je ta povezava gornjeavstrijskih plemičev s Savinjsko dolino sta-
rejša in da seže še v čas prednikov Ortov – Traisen-Valdeških, z obravna-
vanimi kraji.
V uvodnem poglavju teh misli nismo mogli razviti povsem do konca, že
nakazane rešitve pa razjasnjujejo marsikatero vprašanje, predvsem pa pov-
sem potrjujejo opisano situacijo na obravnavanem območju v 12. stoletju:
po propadu pripadnikov Heminega rodu je prišlo do razdelitve obravnava-
nega področja med člane družin Spanheimov, Ortov, Traisenov(?), Žovne-
ških, Vovbržanov; za družini Kagerjev in Dravsko/Šoštanjskih (ter morda
tudi Šaleških) pa ni povsem jasno, ali so slednji dobili svojo posest v Zgor-
nji Savinjski in Zadrečki dolini kot cesarjevi pristaši v času boja za investi-
ti, da bi stranska veja Traisnov prestopila v vrste deželnega ministerialnega plemstva, sploh
ker to ni predstavljalo hudega padca na družbeni lestvici. Ne nazadnje pa so kot ministeriali
Orti nastopali le na štajerskih in koroških posestvih, medtem ko so na svojih matičnih po-
sestvih na Zgornjem Avstrijskem ohranili alodialni status svojih ozemelj.
Heinz Dopsch, Die Länder und das Reich, 283.
Prim. Ernst Klebel, Der Lungau, 147–177. Heinz Dopsch, n. d. Opozorimo naj še na dej-
stvo, da ime Eberhard, ki je nosilno ime v družini Dravsko/Šoštanjskih, najdemo tudi pri
pripadnikih družine Dornberško-Lungavskih. Leta 1202 npr. najdemo v listini salzburške-
ga nadškofa Eberharda med pričami omenjenega tudi »Eberhardus comes de Dornberch«
(SUB III, št. 551, 22, 23). Dejstvo, ki še potrjuje našo tezo o tesnih povezanostih vseh obrav-
navanih družin.
