Page 78 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 78
V primežu medplemiških prerivanj
šperški prišli do posesti Hekenberga nekaj pred letom 1257, in sicer s poro-
ko. Če sprejmemo to tezo, bi morali predpostaviti poroko Otona III. Kun-
šperškega, ki je bil še leta 1251 skupaj z bratom označen kot mlad (»Otli-
nus et Heinricus pueri de Chungesperch«).198 Žal ne vemo, s kom se je po-
ročil Oto III. Kunšperški. Če sprejmemo Koropčevo hipotezo kot možno,
ali torej lahko domnevamo, da je Oto Kunšperški vzel za ženo eno od po-
tomk družine Dravskih/Šoštanjskih?
Vrnimo se nekaj let nazaj, k Eberhardu Hekenberškemu iz leta 1247. Ob
tem je namreč potrebno spomniti še na Eberharda Šoštanjskega, ki živi v
istem času v neposredni bližini Kacenštajna. Eberhard Šoštanjski se poja-
vi s tem imenom v devetdesetih letih 12. stoletja, pred tem pa smo zasle-
dili predstavnike iste rodbine poimenovane po svojem prvotnem (?) sede-
žu – kot Dravske. Hipoteza, da lahko poistovetimo Eberharda Šoštanjske-
ga in Eberharda Kacenštajnskega, seveda ne more biti nič drugega kot za-
nimiva misel, saj nam za karkoli drugega manjkajo listine. A vseeno se še
poigrajmo za trenutek z zgornjo mislijo. Ko smo dokaz(ov)ali, da lahko vi-
teze Šoštanjske oz. še pred njimi svobodne Dravske upravičeno povežemo
s Šaleško dolino, smo to uspeli ravno v povezavi s Ptujskimi. Ti dve dru-
žini (tj. Šoštanjski in Ptujski) sta bili izredno tesno povezani (trdno lahko
domnevamo med obema tudi družinske vezi). Listine pa dokazujejo, da je
stara družina svobodnih Dravskih vse bolj izgubljala pomen in tudi boga-
stvo ter je bila, ko jo najdemo omenjeno z imenom Šoštanjski, že v zatonu
svoje moči. Hipoteza, da so Dravski (sočasno ali pa celo še nekaj let, preden
so zgradili Šoštanj) postavili ob stari poti iz Šaleške v zgornjo Savinjsko do-
lino ter preko prevala Kramarica na Koroško grad Kacenštajn in ga kasne-
je, ko so postavili Šoštanj, verjetno tudi zaradi pomanjkanja denarja pro-
dali svojim sorodnikom Ptujskim, bi tudi razložila, kako so Ptujski prišli
do Kacenštajna. Ta prodaja se je morala (če naša hipoteza drži) zgoditi ko-
nec 12. stoletja, natančneje med letom 1181, ko je prišlo do zgoraj omenje-
ne prodaje Dravskega dvora, in pred letom 1189, ko najprej najdemo dati-
rano prvo poimenovanje Dravskih po svojem novem središču Šoštanj. Tej
isti družini pa smo lahko pripisali tudi posest gradu Hekenberg, ki je pre-
šla z razdelitvijo rodbine Ptujskih na kunšperško vejo.199
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: StUB III, št. 97, 162s.
Opozoriti je potrebno, da Henrik »de Hakenberch«, ki se nekajkrat pojavlja v prvi polovi-
ci 13. stoletja kot priča v listinah, od katerih se nekatere nanašajo tudi na slovenske štajerske
kraje, skoraj gotovo ni rezidiral na našem gradu, temveč ga je potrebno postaviti na grad Ha-
kenberg na Spodnjem Avstrijskem (prim. 1235, april 27; objavljeno v: StUB II, št. 322, 425,
in 1239, december 25; objavljeno v StUB II, št. 376, 489).
šperški prišli do posesti Hekenberga nekaj pred letom 1257, in sicer s poro-
ko. Če sprejmemo to tezo, bi morali predpostaviti poroko Otona III. Kun-
šperškega, ki je bil še leta 1251 skupaj z bratom označen kot mlad (»Otli-
nus et Heinricus pueri de Chungesperch«).198 Žal ne vemo, s kom se je po-
ročil Oto III. Kunšperški. Če sprejmemo Koropčevo hipotezo kot možno,
ali torej lahko domnevamo, da je Oto Kunšperški vzel za ženo eno od po-
tomk družine Dravskih/Šoštanjskih?
Vrnimo se nekaj let nazaj, k Eberhardu Hekenberškemu iz leta 1247. Ob
tem je namreč potrebno spomniti še na Eberharda Šoštanjskega, ki živi v
istem času v neposredni bližini Kacenštajna. Eberhard Šoštanjski se poja-
vi s tem imenom v devetdesetih letih 12. stoletja, pred tem pa smo zasle-
dili predstavnike iste rodbine poimenovane po svojem prvotnem (?) sede-
žu – kot Dravske. Hipoteza, da lahko poistovetimo Eberharda Šoštanjske-
ga in Eberharda Kacenštajnskega, seveda ne more biti nič drugega kot za-
nimiva misel, saj nam za karkoli drugega manjkajo listine. A vseeno se še
poigrajmo za trenutek z zgornjo mislijo. Ko smo dokaz(ov)ali, da lahko vi-
teze Šoštanjske oz. še pred njimi svobodne Dravske upravičeno povežemo
s Šaleško dolino, smo to uspeli ravno v povezavi s Ptujskimi. Ti dve dru-
žini (tj. Šoštanjski in Ptujski) sta bili izredno tesno povezani (trdno lahko
domnevamo med obema tudi družinske vezi). Listine pa dokazujejo, da je
stara družina svobodnih Dravskih vse bolj izgubljala pomen in tudi boga-
stvo ter je bila, ko jo najdemo omenjeno z imenom Šoštanjski, že v zatonu
svoje moči. Hipoteza, da so Dravski (sočasno ali pa celo še nekaj let, preden
so zgradili Šoštanj) postavili ob stari poti iz Šaleške v zgornjo Savinjsko do-
lino ter preko prevala Kramarica na Koroško grad Kacenštajn in ga kasne-
je, ko so postavili Šoštanj, verjetno tudi zaradi pomanjkanja denarja pro-
dali svojim sorodnikom Ptujskim, bi tudi razložila, kako so Ptujski prišli
do Kacenštajna. Ta prodaja se je morala (če naša hipoteza drži) zgoditi ko-
nec 12. stoletja, natančneje med letom 1181, ko je prišlo do zgoraj omenje-
ne prodaje Dravskega dvora, in pred letom 1189, ko najprej najdemo dati-
rano prvo poimenovanje Dravskih po svojem novem središču Šoštanj. Tej
isti družini pa smo lahko pripisali tudi posest gradu Hekenberg, ki je pre-
šla z razdelitvijo rodbine Ptujskih na kunšperško vejo.199
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: StUB III, št. 97, 162s.
Opozoriti je potrebno, da Henrik »de Hakenberch«, ki se nekajkrat pojavlja v prvi polovi-
ci 13. stoletja kot priča v listinah, od katerih se nekatere nanašajo tudi na slovenske štajerske
kraje, skoraj gotovo ni rezidiral na našem gradu, temveč ga je potrebno postaviti na grad Ha-
kenberg na Spodnjem Avstrijskem (prim. 1235, april 27; objavljeno v: StUB II, št. 322, 425,
in 1239, december 25; objavljeno v StUB II, št. 376, 489).
