Page 46 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 46
V primežu medplemiških prerivanj
pa ga že najdemo imenovanega po svojem novem sedežu Žovneku kot Ge-
bhard »de Sounhec«.68 Tudi iz te perspektive postaja verjetna domneva
Heinza Dopscha, da je omenjeni Gebhard verjetno identičen z Gebhar-
dom »de Niwenburch«69 iz leta 1139 – s tem imenom bi bil po Dopsc-
hu torej mišljen takrat na novo zgrajeni grad Žovnek70 – ter da je čas malo
pred letom 1139 tisti, v katerega je mogoče postaviti izgradnjo njihovega
matičnega gradu Žovnek.71 Potrebno je opozoriti tudi na domnevo Han-
sa Pircheggerja, da so namreč Žovneški že vsaj od leta 1144 dalje posedo-
vali tudi krški fevd Lemberg (pri Poljčanah).72 Opozarja namreč na nekega
Gebharda iz Dendenburga, ki se pojavi v oglejski listini iz tega leta ter pri
tem opozarja, da gre za zelo slabo posredovano listino in da je »Denden-
burch« potrebno brati pravzaprav kot »Lengenburch« – Lemberg. Isto-
časno kot Gebhard Žovneški se v virih pojavi tudi (njegov brat?) Leopold
»iz Savinjske doline« (»de Sounia« oz. »de Sevnia«73). Za njega H. Pir-
chegger domneva, da je začetnik še ene svobodne plemiške rodbine s sede-
žem na Savinjskem, rodbine svobodnih plemičev Vojniških. To domnevo
morda potrjuje dejstvo, da je znotraj Lemberškega deželskega sodišča, ki
so ga prejeli skupaj z Lemberškim zemljiškim gospostvom Žovneški, le-
žala tudi posest svobodnih gospodov z Vojnika.74 Lj. Hauptmann pa je iz-
vor Vojniških iskal v družini naslednikov sv. Heme, gospodih Višnjegor-
skih oz. Puxih.75 Prav možno pa je, da obe različni teoriji o izvoru svobo-
1173, Rečica ob Savinji; objavljeno v: StUB I, št. 551, 521; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 540, 274.
1139, Oglej; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 152, 91 (»Gebehardus dendenburch«) in 153, 92
(»Gebehardus de Niwenburch«).
Dušan Kos upravičeno pripominja, da se poimenovanje gradu brez pravega grajskega imena v
praksi skoraj ne pojavlja in da je zato to kaj malo verjetno (Dušan Kos, Blesk zlate krone, 71,
op. 45). Na tem mestu Kos opozarja na tezo, da Gebhard izhaja iz bavarske rodbine Neuburg-
Falkenstein ter da je prišel v Savinjsko dolino s poroko s hčerko Wolfrada II. iz Treffna/Treb-
njega, ki je bil mož Heme, vnukinje Starhanda I.; slednji je bil krški odvetnik.
H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren und ihr Aufstieg zu Grafen
von Cilli, v: Zbornik mednarodnega simpozija. Celjski grofje – stara tema nova spoznanja, 27.
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters 1, Forschun-
gen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark XII, Graz 1951, 166. Enako
tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 79.
1146, Oglej: objavljeno v: StUB I, št. 253, 261, 262; MDC III, št. 806, 314; regest v: Kos, Gra-
divo IV, št. 222, 125; CKL št. 3, 30, 31. In 1146, Tolmin; prepis iz 17. stoletja v NALj, KAL
f. 82/19 (dopolnjen tekst listine iz 1145, NALj KAL f. 82/18.), objavljeno v: StUB I, št. 254,
262, 263. Regest v: Kos, Gradivo IV, št. 223, 125/126, CKL, št. 4, 31.
Meje gospoščine v: 1341, april 16, München; orig. perg. listina v: ARS CE I, št. 65; objavlje-
no v: CKL, št. 212, 236–238. Primerjaj tudi: Jože Koropec, Srednjeveško gospostvo Vojnik,
ČZN NV 10 (1974), 267.
Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, 238, 239 in genealoška tabela na koncu razprave.
pa ga že najdemo imenovanega po svojem novem sedežu Žovneku kot Ge-
bhard »de Sounhec«.68 Tudi iz te perspektive postaja verjetna domneva
Heinza Dopscha, da je omenjeni Gebhard verjetno identičen z Gebhar-
dom »de Niwenburch«69 iz leta 1139 – s tem imenom bi bil po Dopsc-
hu torej mišljen takrat na novo zgrajeni grad Žovnek70 – ter da je čas malo
pred letom 1139 tisti, v katerega je mogoče postaviti izgradnjo njihovega
matičnega gradu Žovnek.71 Potrebno je opozoriti tudi na domnevo Han-
sa Pircheggerja, da so namreč Žovneški že vsaj od leta 1144 dalje posedo-
vali tudi krški fevd Lemberg (pri Poljčanah).72 Opozarja namreč na nekega
Gebharda iz Dendenburga, ki se pojavi v oglejski listini iz tega leta ter pri
tem opozarja, da gre za zelo slabo posredovano listino in da je »Denden-
burch« potrebno brati pravzaprav kot »Lengenburch« – Lemberg. Isto-
časno kot Gebhard Žovneški se v virih pojavi tudi (njegov brat?) Leopold
»iz Savinjske doline« (»de Sounia« oz. »de Sevnia«73). Za njega H. Pir-
chegger domneva, da je začetnik še ene svobodne plemiške rodbine s sede-
žem na Savinjskem, rodbine svobodnih plemičev Vojniških. To domnevo
morda potrjuje dejstvo, da je znotraj Lemberškega deželskega sodišča, ki
so ga prejeli skupaj z Lemberškim zemljiškim gospostvom Žovneški, le-
žala tudi posest svobodnih gospodov z Vojnika.74 Lj. Hauptmann pa je iz-
vor Vojniških iskal v družini naslednikov sv. Heme, gospodih Višnjegor-
skih oz. Puxih.75 Prav možno pa je, da obe različni teoriji o izvoru svobo-
1173, Rečica ob Savinji; objavljeno v: StUB I, št. 551, 521; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 540, 274.
1139, Oglej; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 152, 91 (»Gebehardus dendenburch«) in 153, 92
(»Gebehardus de Niwenburch«).
Dušan Kos upravičeno pripominja, da se poimenovanje gradu brez pravega grajskega imena v
praksi skoraj ne pojavlja in da je zato to kaj malo verjetno (Dušan Kos, Blesk zlate krone, 71,
op. 45). Na tem mestu Kos opozarja na tezo, da Gebhard izhaja iz bavarske rodbine Neuburg-
Falkenstein ter da je prišel v Savinjsko dolino s poroko s hčerko Wolfrada II. iz Treffna/Treb-
njega, ki je bil mož Heme, vnukinje Starhanda I.; slednji je bil krški odvetnik.
H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren und ihr Aufstieg zu Grafen
von Cilli, v: Zbornik mednarodnega simpozija. Celjski grofje – stara tema nova spoznanja, 27.
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters 1, Forschun-
gen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark XII, Graz 1951, 166. Enako
tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 79.
1146, Oglej: objavljeno v: StUB I, št. 253, 261, 262; MDC III, št. 806, 314; regest v: Kos, Gra-
divo IV, št. 222, 125; CKL št. 3, 30, 31. In 1146, Tolmin; prepis iz 17. stoletja v NALj, KAL
f. 82/19 (dopolnjen tekst listine iz 1145, NALj KAL f. 82/18.), objavljeno v: StUB I, št. 254,
262, 263. Regest v: Kos, Gradivo IV, št. 223, 125/126, CKL, št. 4, 31.
Meje gospoščine v: 1341, april 16, München; orig. perg. listina v: ARS CE I, št. 65; objavlje-
no v: CKL, št. 212, 236–238. Primerjaj tudi: Jože Koropec, Srednjeveško gospostvo Vojnik,
ČZN NV 10 (1974), 267.
Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, 238, 239 in genealoška tabela na koncu razprave.
