Page 49 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 49
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
August Jaksch, koroški arhivar in zgodovinar, je v koroški zbirki listin te
viteze uvrstil na grad Sallach jugovzhodno od kraja Feldkirchen na Koro-
škem, ki pa ga v pregledih koroških gradov iščemo zaman, pa naj bo v pre-
gledu, ki ga je sestavil Franz X. Kohla,85 ali v tistem, ki ga je objavil Her-
mann Wiessner.86 Osnova za to trditev je v dejstvu, da že leta 88887 – v si-
cer ponarejeni listini kralja Arnulfa, ki pa navaja, kot se zdi, korektne po-
datke88 – najdemo omenjenega nekega Trebifratra, imenovanega de »Sca-
lah«, z ženo, sinovi in njihovimi ženami ter s posestmi. Trebifrater je bil
torej, pogojno rečeno, na čelu neke zadruge – verjetneje velike družine, ki
je obdelovala večjo posest v okolici Feldkirchna. V briksenskih listinah iz
11. stoletja89 pa zasledimo nekega plemenitega »Perehtolta«, ki ima svoja
dedna posestva v kraju, imenovanem »Salach«. Tako Trebifrater kot Pe-
rehtolt naj bi upravljala posestvo v okolici Feldkirchna. Jaksch pa na isto
lokacijo postavlja tudi zgoraj omenjene Bertolda, Dietricha in Hartnida.
Isto ime »Perehtolt« oz. »Bertold« vsekakor govori o možnosti, da gre res
za pripadnika istega rodu. Skoraj gotovo pa ne more biti govora o tem, da
je med Trebifratrom in Bertoldom (»Perehtoltom«) moč domnevati neko
sordostveno povezavo. Medtem ko je bil Trebifrater nedvomno podložnik
(v listini je označen kot »mancipi«), je »brixenski« Pertolt dvakrat ozna-
čen kot plemenitnik (»nobilis«).
Že Alois Weiss90 ter za njim Gotbert Moro sta ponujala drugačno rešitev
in postavljala kraj »Scalach« in omenjenega Trebifratra iz leta 888 v Ži-
hpolje/Maria Rain.91 Tudi August Jaksch se je kasneje premislil in je že v
Franz X. Kohla, Kärntens Burgen, Schlösser und Wehrhafte Stätten, Celovec 1953. Prav tako:
Franz X. Kohla, Gustaf A. Metnitz, Gotbert Moro, Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und
wehrhafte Stätten. Ein Beitrag zur Sidlungstopographie I, Buchreihe des Geschichtsvereines
für Kärnten 17/1, Klagenfurt/Celovec 1973.
Hermann Wiessner in Gerhard Seebach, Burgen und Schlösser in Kärnten 2, Klagenfurt, Fe-
ldkirchen, Völkermarkt, Wien 1980.
888, december 26, Krnski grad; objavljeno v: MDC III, št. 59, 22; regesta v: Kos, Gradivo II,
št. 292, 219, 220.
Prim. Wilhelm Wadl, Die verfälschte Arnulfurkunde vom 26. Dezember 888 und die
Frühgeschichte der Stadt Feldkirchen, v: Carinthia I 178/1988, 67ss., kjer dokazuje, da je
ravno tisti del listine, v katerem govori o Trebifratru, gotovo prevzet iz originalne predloge
ter dodatno podkrepi lociranje kraja »Scalach« v Maria Rain/Žihpolje.
1065–1075, Aufhofen; objavljeno v: MDC III, št. 357, 142 (»nobilis prosapie Perchtolt no-
mine«). Prim še: 1075–1090, Anras; v: MDC III, št. 418, 165 (»quidam nobilis Perehtolt«)
in 1075–1090, Liesehofen; v: MDC III, št 422, 167 (»Heinrich, Perehtolt, Piligrim«).
A. Weiss, Kärnthen‘s Adel bis zum Jahre 1300, Wien 1869, 132.
Gotbert Moro, Zur Schenkung König Ludwigs des Deutschen an das Erzstift Salzburgs im
Jahre 860, Carinthia I 129/1929, 27.
August Jaksch, koroški arhivar in zgodovinar, je v koroški zbirki listin te
viteze uvrstil na grad Sallach jugovzhodno od kraja Feldkirchen na Koro-
škem, ki pa ga v pregledih koroških gradov iščemo zaman, pa naj bo v pre-
gledu, ki ga je sestavil Franz X. Kohla,85 ali v tistem, ki ga je objavil Her-
mann Wiessner.86 Osnova za to trditev je v dejstvu, da že leta 88887 – v si-
cer ponarejeni listini kralja Arnulfa, ki pa navaja, kot se zdi, korektne po-
datke88 – najdemo omenjenega nekega Trebifratra, imenovanega de »Sca-
lah«, z ženo, sinovi in njihovimi ženami ter s posestmi. Trebifrater je bil
torej, pogojno rečeno, na čelu neke zadruge – verjetneje velike družine, ki
je obdelovala večjo posest v okolici Feldkirchna. V briksenskih listinah iz
11. stoletja89 pa zasledimo nekega plemenitega »Perehtolta«, ki ima svoja
dedna posestva v kraju, imenovanem »Salach«. Tako Trebifrater kot Pe-
rehtolt naj bi upravljala posestvo v okolici Feldkirchna. Jaksch pa na isto
lokacijo postavlja tudi zgoraj omenjene Bertolda, Dietricha in Hartnida.
Isto ime »Perehtolt« oz. »Bertold« vsekakor govori o možnosti, da gre res
za pripadnika istega rodu. Skoraj gotovo pa ne more biti govora o tem, da
je med Trebifratrom in Bertoldom (»Perehtoltom«) moč domnevati neko
sordostveno povezavo. Medtem ko je bil Trebifrater nedvomno podložnik
(v listini je označen kot »mancipi«), je »brixenski« Pertolt dvakrat ozna-
čen kot plemenitnik (»nobilis«).
Že Alois Weiss90 ter za njim Gotbert Moro sta ponujala drugačno rešitev
in postavljala kraj »Scalach« in omenjenega Trebifratra iz leta 888 v Ži-
hpolje/Maria Rain.91 Tudi August Jaksch se je kasneje premislil in je že v
Franz X. Kohla, Kärntens Burgen, Schlösser und Wehrhafte Stätten, Celovec 1953. Prav tako:
Franz X. Kohla, Gustaf A. Metnitz, Gotbert Moro, Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und
wehrhafte Stätten. Ein Beitrag zur Sidlungstopographie I, Buchreihe des Geschichtsvereines
für Kärnten 17/1, Klagenfurt/Celovec 1973.
Hermann Wiessner in Gerhard Seebach, Burgen und Schlösser in Kärnten 2, Klagenfurt, Fe-
ldkirchen, Völkermarkt, Wien 1980.
888, december 26, Krnski grad; objavljeno v: MDC III, št. 59, 22; regesta v: Kos, Gradivo II,
št. 292, 219, 220.
Prim. Wilhelm Wadl, Die verfälschte Arnulfurkunde vom 26. Dezember 888 und die
Frühgeschichte der Stadt Feldkirchen, v: Carinthia I 178/1988, 67ss., kjer dokazuje, da je
ravno tisti del listine, v katerem govori o Trebifratru, gotovo prevzet iz originalne predloge
ter dodatno podkrepi lociranje kraja »Scalach« v Maria Rain/Žihpolje.
1065–1075, Aufhofen; objavljeno v: MDC III, št. 357, 142 (»nobilis prosapie Perchtolt no-
mine«). Prim še: 1075–1090, Anras; v: MDC III, št. 418, 165 (»quidam nobilis Perehtolt«)
in 1075–1090, Liesehofen; v: MDC III, št 422, 167 (»Heinrich, Perehtolt, Piligrim«).
A. Weiss, Kärnthen‘s Adel bis zum Jahre 1300, Wien 1869, 132.
Gotbert Moro, Zur Schenkung König Ludwigs des Deutschen an das Erzstift Salzburgs im
Jahre 860, Carinthia I 129/1929, 27.
