Page 51 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 51
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
v virih namreč večkrat eksplicitno označeni kot »liberi«, se pravi kot svo-
bodni plemiči. Ravno tako ne drži, da je bil grad Schallach prvič omenjen
okoli leta 1144, kot trdi F. X. Kohla. Tega leta namreč ni omenjen grad
tega imena, temveč se omenja »ecclesia sancte Marie Schalach«,100 kar po-
meni, da se tega leta prvič omenja cerkev, posvečena Mariji v kraju pri gra-
du Hollenburg/Humberk, ki ga danes poznamo z nemškim imenom Ma-
ria Rain oz. slovensko Žihpolje.101 Proti postavljanju svobodnih »de Scha-
lach« na območje Žihpolja pa govori tudi dejstvo, da leta 1142 v ustanov-
ni listini vetrinjskega samostana zaman iščemo omenjene svobodne plemi-
če, ki bi morali kot neposredni sosedje gotovo imeti interes, da se vsaj ude-
ležijo tega izjemno pomembnega dogodka.102 Prav tako jih zaman iščemo
dve leti kasneje, ko je salzburški nadškof Konrad podelil vetrinjskemu sa-
mostanu cerkev sv. Marije na Žihpolju/Maria Rain in štirinajst tam leže-
čih kmetij.103 Njihovo odsotnost bi sicer morda lahko razlagali tudi z mo-
rebitnim nasprotovanjem ustanovitvi samostana (ker so z njo izgubili del
posesti, ki so jo šteli za svojo, ali zaradi izgube vpliva ali podobno), ven-
dar prav noben podatek iz nadaljnje zgodovine tako vetrinjskega samosta-
na kot same družine svobodnih »de Schalach« ne govori o čem podob-
nem, tako da je takšna domneva lahko le špekulacija, ki jo je enako nemo-
goče braniti kot napadati.
Seveda pa zapisano ne pomeni in še manj dokazuje upravičenost locira-
nja svobodnih Šaleških na grad Šalek v Šaleški dolini. Ker je to vprašanje
izredno pomembno za srednjeveško zgodovino Šaleške doline, saj naj bi bil
grad Šalek tista prva grajska stavba v dolini, po kateri naj bi Šaleška dolina
dobila tudi svoje ime, se bomo pri zastavljenem vprašanju še nekoliko zadr-
žali in poskusili poiskati primerno rešitev.
Poskusimo najprej sploh pogledati, ali je ne glede na provinienco »Šale-
ških« sploh mogoče govoriti o nastanku gradu Šalek v 12. stoletju. V prvi
listini, ki nedvomno govori o Šaleških vitezih iz Šaleške doline (nastala je
(1144), Breže; objavljeno v: MDC III, št. 776, 305, 306.
Vprašanje Hollenburga/Humberka in po njem imenovane družine je izjemno zapleteno, saj
se predstavniki te družine označujejo enkrat kot svobodni (liberi), drugič pa zopet kot mi-
nisteriali štajerskega vojvode Otokarja. Povzetek različnih teorij in njihovo možno razreši-
tev je mogoče najti v Claudia Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens 1, Das Mittelalter, Klagen-
furt 1984, 189, 190.
1142, junij (ustanovna listina, ki jo je izstavil ustanovitelj samostana Bernard Spanheim-
ski); objavljeno v: MDC III, št. 749, 289–295.
1144, Breže; objavljeno v: MDC III, št. 776, 305; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 203, 115.
v virih namreč večkrat eksplicitno označeni kot »liberi«, se pravi kot svo-
bodni plemiči. Ravno tako ne drži, da je bil grad Schallach prvič omenjen
okoli leta 1144, kot trdi F. X. Kohla. Tega leta namreč ni omenjen grad
tega imena, temveč se omenja »ecclesia sancte Marie Schalach«,100 kar po-
meni, da se tega leta prvič omenja cerkev, posvečena Mariji v kraju pri gra-
du Hollenburg/Humberk, ki ga danes poznamo z nemškim imenom Ma-
ria Rain oz. slovensko Žihpolje.101 Proti postavljanju svobodnih »de Scha-
lach« na območje Žihpolja pa govori tudi dejstvo, da leta 1142 v ustanov-
ni listini vetrinjskega samostana zaman iščemo omenjene svobodne plemi-
če, ki bi morali kot neposredni sosedje gotovo imeti interes, da se vsaj ude-
ležijo tega izjemno pomembnega dogodka.102 Prav tako jih zaman iščemo
dve leti kasneje, ko je salzburški nadškof Konrad podelil vetrinjskemu sa-
mostanu cerkev sv. Marije na Žihpolju/Maria Rain in štirinajst tam leže-
čih kmetij.103 Njihovo odsotnost bi sicer morda lahko razlagali tudi z mo-
rebitnim nasprotovanjem ustanovitvi samostana (ker so z njo izgubili del
posesti, ki so jo šteli za svojo, ali zaradi izgube vpliva ali podobno), ven-
dar prav noben podatek iz nadaljnje zgodovine tako vetrinjskega samosta-
na kot same družine svobodnih »de Schalach« ne govori o čem podob-
nem, tako da je takšna domneva lahko le špekulacija, ki jo je enako nemo-
goče braniti kot napadati.
Seveda pa zapisano ne pomeni in še manj dokazuje upravičenost locira-
nja svobodnih Šaleških na grad Šalek v Šaleški dolini. Ker je to vprašanje
izredno pomembno za srednjeveško zgodovino Šaleške doline, saj naj bi bil
grad Šalek tista prva grajska stavba v dolini, po kateri naj bi Šaleška dolina
dobila tudi svoje ime, se bomo pri zastavljenem vprašanju še nekoliko zadr-
žali in poskusili poiskati primerno rešitev.
Poskusimo najprej sploh pogledati, ali je ne glede na provinienco »Šale-
ških« sploh mogoče govoriti o nastanku gradu Šalek v 12. stoletju. V prvi
listini, ki nedvomno govori o Šaleških vitezih iz Šaleške doline (nastala je
(1144), Breže; objavljeno v: MDC III, št. 776, 305, 306.
Vprašanje Hollenburga/Humberka in po njem imenovane družine je izjemno zapleteno, saj
se predstavniki te družine označujejo enkrat kot svobodni (liberi), drugič pa zopet kot mi-
nisteriali štajerskega vojvode Otokarja. Povzetek različnih teorij in njihovo možno razreši-
tev je mogoče najti v Claudia Fräss-Ehrfeld, Geschichte Kärntens 1, Das Mittelalter, Klagen-
furt 1984, 189, 190.
1142, junij (ustanovna listina, ki jo je izstavil ustanovitelj samostana Bernard Spanheim-
ski); objavljeno v: MDC III, št. 749, 289–295.
1144, Breže; objavljeno v: MDC III, št. 776, 305; regest v: Kos, Gradivo IV, št. 203, 115.
