Page 45 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 45
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
ga delovanja proti papeškemu pristašu, salzburškemu nadškofu Thiemonu,
pa naj bi ju po besedah omenjenega pisca doletela božja kazen in sta bila
konec 11. stoletja povsem potolčena v boju z grofom Bernhardom Span-
heimskim.
Če drži domneva, da sodi Dipold Kager v rodbino Cham-Vohburg, bi
potem izjema pri tem vzorcu pridobivanja posesti morda lahko bile le po-
sesti omenjenega Dipolda. Cham-Vohburgi so namreč bili, kot smo zgoraj
že poudarili, v času investiturnega boja (prav tako kot predstavniki Hemi-
nega rodu) zvesti zavezniki cesarja Henrika IV. in je torej manj verjetno, da
bi prevzeli posesti po kolapsu predstavnikov Heminega rodu, saj so se sami
bojevali na isti strani in so s porazom cesarske stranke na področju vzho-
dnih Alp poraz doživeli tudi sami. Vendar smo že zgoraj, pri obravnavanju
Dipolda in njegovega izvora, opozorili na njegovo tesno navezanost na pa-
pežu zveste grofe Spanheimske, kar priča o njegovi morebitni drugačni po-
litični usmerjenosti. Iz relativno skopo ohranjenih dokumentov je na vpra-
šanje odnosa politične pripadnosti Dipolda Kagerja nemogoče izluščiti do-
končen odgovor.
Seveda ne smemo pozabiti še ene posesti oziroma še ene plemiške rodbine,
za katero velja domneva, da je na področje Savinjske doline prišla kot dedi-
nja po posestih t. i. Heminega rodu. To so svobodni gospodje Žovneški. Pr-
vič najdemo omenjenega predstavnika rodbine v že navedeni listini, s katero
je Ceizolf Spanheimski podaril krški škofiji in samostanu v Št. Pavlu razne
posesti in ki je datirana v čas med letoma 1123-1130. Med pričami je namreč
na četrtem mestu naveden tudi »Gebh(ardus) de Sovne«. Uveljavljeno je
prepričanje, da so Žovneški gospodje sorodniki tistih naslednikov Hemi-
nega sorodnika Askvina, ki so se v 12. stoletju imenovali »von Soune«.66
Dodatno možnost ponuja ime »njihove« vasi Braslovče, v kateri so imeli
tudi dedno odvetniško pravico do cerkve. Ime spominja na odvetnika He-
minih posesti Preslava; Žovneški bi torej lahko bili tudi njegovi neposre-
dni nasledniki.67 V tem primeru pa bi tudi z gotovostjo smeli trditi, da iz-
hajajo iz rodu Heme in Viljema Breže-Selškega.
Kakor koli, v času prve omembe, se pravi okoli leta 1125, se Gebhard še
imenuje po Savinjski dolini, »de Soune«, in ne po Žovneku. Leta 1173
Karlmann Tangl, Über den angeblichen Markgrafen Poppo und Starchand von Soune, v:
MHVSt 4/1853, 114 ss. Prim. najnovejši prispevek na to temo: Heinz Dopsch, Die Freien
von Sannegg als steirische Landherren und ihr Aufstieg zu Grafen von Cilli, v: Zbornik med-
narodnega simpozija. Celjski grofje – stara tema, nova spoznanja, Celje 1998, 23–34. Prav
tako tudi: Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski.
Franjo Baš, Braslovče v preteklosti, ČZN NV 7 (1971), 1, 36–39.
ga delovanja proti papeškemu pristašu, salzburškemu nadškofu Thiemonu,
pa naj bi ju po besedah omenjenega pisca doletela božja kazen in sta bila
konec 11. stoletja povsem potolčena v boju z grofom Bernhardom Span-
heimskim.
Če drži domneva, da sodi Dipold Kager v rodbino Cham-Vohburg, bi
potem izjema pri tem vzorcu pridobivanja posesti morda lahko bile le po-
sesti omenjenega Dipolda. Cham-Vohburgi so namreč bili, kot smo zgoraj
že poudarili, v času investiturnega boja (prav tako kot predstavniki Hemi-
nega rodu) zvesti zavezniki cesarja Henrika IV. in je torej manj verjetno, da
bi prevzeli posesti po kolapsu predstavnikov Heminega rodu, saj so se sami
bojevali na isti strani in so s porazom cesarske stranke na področju vzho-
dnih Alp poraz doživeli tudi sami. Vendar smo že zgoraj, pri obravnavanju
Dipolda in njegovega izvora, opozorili na njegovo tesno navezanost na pa-
pežu zveste grofe Spanheimske, kar priča o njegovi morebitni drugačni po-
litični usmerjenosti. Iz relativno skopo ohranjenih dokumentov je na vpra-
šanje odnosa politične pripadnosti Dipolda Kagerja nemogoče izluščiti do-
končen odgovor.
Seveda ne smemo pozabiti še ene posesti oziroma še ene plemiške rodbine,
za katero velja domneva, da je na področje Savinjske doline prišla kot dedi-
nja po posestih t. i. Heminega rodu. To so svobodni gospodje Žovneški. Pr-
vič najdemo omenjenega predstavnika rodbine v že navedeni listini, s katero
je Ceizolf Spanheimski podaril krški škofiji in samostanu v Št. Pavlu razne
posesti in ki je datirana v čas med letoma 1123-1130. Med pričami je namreč
na četrtem mestu naveden tudi »Gebh(ardus) de Sovne«. Uveljavljeno je
prepričanje, da so Žovneški gospodje sorodniki tistih naslednikov Hemi-
nega sorodnika Askvina, ki so se v 12. stoletju imenovali »von Soune«.66
Dodatno možnost ponuja ime »njihove« vasi Braslovče, v kateri so imeli
tudi dedno odvetniško pravico do cerkve. Ime spominja na odvetnika He-
minih posesti Preslava; Žovneški bi torej lahko bili tudi njegovi neposre-
dni nasledniki.67 V tem primeru pa bi tudi z gotovostjo smeli trditi, da iz-
hajajo iz rodu Heme in Viljema Breže-Selškega.
Kakor koli, v času prve omembe, se pravi okoli leta 1125, se Gebhard še
imenuje po Savinjski dolini, »de Soune«, in ne po Žovneku. Leta 1173
Karlmann Tangl, Über den angeblichen Markgrafen Poppo und Starchand von Soune, v:
MHVSt 4/1853, 114 ss. Prim. najnovejši prispevek na to temo: Heinz Dopsch, Die Freien
von Sannegg als steirische Landherren und ihr Aufstieg zu Grafen von Cilli, v: Zbornik med-
narodnega simpozija. Celjski grofje – stara tema, nova spoznanja, Celje 1998, 23–34. Prav
tako tudi: Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski.
Franjo Baš, Braslovče v preteklosti, ČZN NV 7 (1971), 1, 36–39.
