Page 433 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 433
Poskus dokončnega zedinjenja posesti gospodov Žovneških ...
Postavlja se še eno zanimivo vprašanje: kam lahko lociramo »Geyer
turn«. Hans Pirchegger in za njim Dušan Kos101 sta zapisala le, da je ome-
njeni stolp spadal h Kacenštajnu. Listina govori o stolpu in dvajsetih hu-
bah, ki sodijo h kacenštajnskemu delu Kacenštajna, kar pa enako (kot da
so bile del samemu gradu) lahko pomeni samo, da je omenjena posest so-
dila v tisto posest, ki so jo šteli k posesti Kacenštajnskih. Hube, ki so spa-
dale k družini Polan (kot smo videli), so namreč naštete posebej. Arheolo-
ški sondažni izkop, ki smo ga delavci Muzeja Velenje izvršili leta 1995, je
pokazal,102 da je risba, ki jo je objavil Georg Mathias Vischer na zemljevi-
du leta 1678, presenetljivo natančna. Pokazali so se temelji velikega, rahlo
ovalno oblikovanega bergfrida, ki ga vidimo tudi na risbi. Poleg tega stol-
pa pa je grad sestavljalo samo še stanovanjsko jedro. Ali je torej možno, da
je bil z »Geyer turnom« mišljen ta obrambni stolp?
Domnevo, da gre v resnici za stolp, ki je bil del samega gradu ali pa je le-
žal vsaj v neposredni bližini samega grajskega jedra, podkrepljuje tudi na-
daljnje dogajanje. Leta 1386 je namreč vojvoda Albreht podelil Georgu
Auerju fevde v Ložnici (pri Žalcu?), stolp pri Kacenštajnu, dvor v Kotah
(del Arnač južno od Velenja) in dvor »Salmonshof« (Slom?).103 Se pravi,
da tudi ta listina potrjuje dejstvo, da obstaja v 14. stoletju nek stolp pri Ka-
cenštajnu, ki je najverjetneje zgoraj omenjeni »Geyer turn« in je predsta-
vljal neko samostojno pravno entiteto, ki jo je bilo mogoče posebej oddajati
naprej. Ptujski so očitno ostanke svoje posesti na področju Savinjske in Ša-
leške doline relativno hitro prodali naprej, saj jim takšni »osamelci« niso
nič več koristili, na kar bomo še opozorili.
Nekoliko drugačno možnost razlage lokacije Geyer turna pa morda ponu-
ja listina iz 20. aprila 1329.104 V tej listini namreč Gunther Hekenberški po-
deljuje Gornjegrajskemu samostanu dve hubi. Prva je ležala v Prekopi, ki jo
je Gunther pred tem kupil od samostana, druga pa v Tešovi, ki pa jo je kupil
od nekega Geyra.105 Kdo ali kaj je omenjeni Geyer? Pregled listinskega gra-
diva nam ponuja dva možna odgovora. Najenostavnejši bi bil seveda ta, da je
imel omenjeni Geyer v lasti (upravljanju) stolp pri Kacenštajnu, ki je po njem
dobil svoje ime (je bil torej njegov graditelj) in ga nato srečamo tudi v zgoraj
obravnavani poravnalni listini. Vendar ta domneva ne more zdržati, saj je že
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 208; D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
Prim. Danijela Brišnik, Od poznoantičnih loncev do šaleške pivske čaše, v: Velenje. Razpra-
ve o zgodovini mesta in okolice, 76, 77.
1386, december 21, Merano; po: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VII, 34.
1329, april 20, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1979c.
»Deu ander leit ze Tessau di ich von dem Geyr chauft han.«
Postavlja se še eno zanimivo vprašanje: kam lahko lociramo »Geyer
turn«. Hans Pirchegger in za njim Dušan Kos101 sta zapisala le, da je ome-
njeni stolp spadal h Kacenštajnu. Listina govori o stolpu in dvajsetih hu-
bah, ki sodijo h kacenštajnskemu delu Kacenštajna, kar pa enako (kot da
so bile del samemu gradu) lahko pomeni samo, da je omenjena posest so-
dila v tisto posest, ki so jo šteli k posesti Kacenštajnskih. Hube, ki so spa-
dale k družini Polan (kot smo videli), so namreč naštete posebej. Arheolo-
ški sondažni izkop, ki smo ga delavci Muzeja Velenje izvršili leta 1995, je
pokazal,102 da je risba, ki jo je objavil Georg Mathias Vischer na zemljevi-
du leta 1678, presenetljivo natančna. Pokazali so se temelji velikega, rahlo
ovalno oblikovanega bergfrida, ki ga vidimo tudi na risbi. Poleg tega stol-
pa pa je grad sestavljalo samo še stanovanjsko jedro. Ali je torej možno, da
je bil z »Geyer turnom« mišljen ta obrambni stolp?
Domnevo, da gre v resnici za stolp, ki je bil del samega gradu ali pa je le-
žal vsaj v neposredni bližini samega grajskega jedra, podkrepljuje tudi na-
daljnje dogajanje. Leta 1386 je namreč vojvoda Albreht podelil Georgu
Auerju fevde v Ložnici (pri Žalcu?), stolp pri Kacenštajnu, dvor v Kotah
(del Arnač južno od Velenja) in dvor »Salmonshof« (Slom?).103 Se pravi,
da tudi ta listina potrjuje dejstvo, da obstaja v 14. stoletju nek stolp pri Ka-
cenštajnu, ki je najverjetneje zgoraj omenjeni »Geyer turn« in je predsta-
vljal neko samostojno pravno entiteto, ki jo je bilo mogoče posebej oddajati
naprej. Ptujski so očitno ostanke svoje posesti na področju Savinjske in Ša-
leške doline relativno hitro prodali naprej, saj jim takšni »osamelci« niso
nič več koristili, na kar bomo še opozorili.
Nekoliko drugačno možnost razlage lokacije Geyer turna pa morda ponu-
ja listina iz 20. aprila 1329.104 V tej listini namreč Gunther Hekenberški po-
deljuje Gornjegrajskemu samostanu dve hubi. Prva je ležala v Prekopi, ki jo
je Gunther pred tem kupil od samostana, druga pa v Tešovi, ki pa jo je kupil
od nekega Geyra.105 Kdo ali kaj je omenjeni Geyer? Pregled listinskega gra-
diva nam ponuja dva možna odgovora. Najenostavnejši bi bil seveda ta, da je
imel omenjeni Geyer v lasti (upravljanju) stolp pri Kacenštajnu, ki je po njem
dobil svoje ime (je bil torej njegov graditelj) in ga nato srečamo tudi v zgoraj
obravnavani poravnalni listini. Vendar ta domneva ne more zdržati, saj je že
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 208; D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
Prim. Danijela Brišnik, Od poznoantičnih loncev do šaleške pivske čaše, v: Velenje. Razpra-
ve o zgodovini mesta in okolice, 76, 77.
1386, december 21, Merano; po: A. Muchar, Geschichte der Steiermark VII, 34.
1329, april 20, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
1979c.
»Deu ander leit ze Tessau di ich von dem Geyr chauft han.«
