Page 436 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 436
V primežu medplemiških prerivanj
Celotna transakcija je Kacenštajnskim očitno prinesla dovolj dobička.
Ta je omogočil, da je lahko Rudolf Kacenštajnski med drugim leta 1363
za 120 funtov dunajskih denaričev kupil od Pilgrima iz Straewna polovi-
co hiše na Dunaju na trgu sv. Mihaela (zraven hiše Henrika Ptujskega).118
Rudolf in Pilgrim, ki je obdržal drugo polovico hiše, sta se še dogovorila,
da bosta po potrebi hišo delila, pri tem pa sta dala zapisati še, da imata pra-
vico do predodkupa, če bi eden od njiju želel svojo polovico prodati. Istega
1363. leta pa najdemo kot poslanca avstrijskega vojvode Rudolfa navedene-
ga nekega Ulrika (?) Kacenštajnerja, ki je kot »ambasiator« potoval na pa-
triarhov dvor ter skupaj z Janezom Šteberškim (neuspešno) posredoval v
vojni med vojvodo in patriarhom.119
O pomenu, ki so ga Kacenštajnski dosegli v tem času, pa pričajo tudi po-
roke, ki so jih sklepali. Elizabeta, hči Dipolda IV. Kacenštajnskega, je bila
poročena s »Zyprianom« iz Villandersa, južnotirolskim plemičem,120 dru-
ga hči Ana pa je bila poročena s Hansom Turjaškim, predstavnikom ene
najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin.121
Ob obravnavanju Kacenštajna in njegovih prebivalcev smo opozorili na
oportuno – ali morda bolje – od seniorjev relativno neodvisno obnašanje
kacenštajnskih vitezov. Tako kot niso bili ravno vzor zvestobe do Ptujskih,
katerim so »uhajali« h grofom Vovbrškim in nato Žovneškim oz. grofom
Celjskim, lahko enako ugotavljamo tudi naprej. Tudi Celjskim grofom Ka-
cenštajnski niso bili povsem zvesti. Že na primeru gradu Strechau smo vi-
deli, da so se začeli neodvisno od svojih seniorjev gibati v krogu Habsbur-
žanov, za svojega »zvestega« pa so Rudolfa imeli tudi grofi Ortenburški.122
V šestdesetih letih pa se je Rudolf Kacenštajnski v habsburški službi udele-
žil tudi vojnega pohoda v Furlanijo, pri tem dogajanju pa je dejavno sodelo-
val, kot smo v prejšnjem odstavku že poudarili, njegov sorodnik Ulrik. Leta
1372 je vojvoda Albreht III. potrdil, da je ostal takrat že pokojnemu Ru-
dolfu dolžan za stroške, ki jih je imel slednji. Zaradi tega je njegovima neča-
1363, junij 2, Dunaj; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 140, 41. 1363, junij 3, Dunaj, regest
v: MMVK 1906/XIX, št. 141, 42.
Miha Kosi, Potujoči srednji vek, 88. Opozorimo naj, da omenjenega Ulrika s Kacenštajna ne
najdemo nikjer drugje in ga je le težko (tudi zaradi povsem netipičnega imena) povezati v
družinsko genealogijo.
1359, november 29; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 124, 186.
1380, maj 17; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 222, 117 (»Anna Hansen von Awersperch
seligen witib Dieppolts von Khaczenstain seligen tochter«). Prim. Andrej Komac, Vzpon
Turjaških v srednjem veku, ZČ 54 (2000), št. 1, 36.
1364, avgust 3; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 152, 47, 48.
Celotna transakcija je Kacenštajnskim očitno prinesla dovolj dobička.
Ta je omogočil, da je lahko Rudolf Kacenštajnski med drugim leta 1363
za 120 funtov dunajskih denaričev kupil od Pilgrima iz Straewna polovi-
co hiše na Dunaju na trgu sv. Mihaela (zraven hiše Henrika Ptujskega).118
Rudolf in Pilgrim, ki je obdržal drugo polovico hiše, sta se še dogovorila,
da bosta po potrebi hišo delila, pri tem pa sta dala zapisati še, da imata pra-
vico do predodkupa, če bi eden od njiju želel svojo polovico prodati. Istega
1363. leta pa najdemo kot poslanca avstrijskega vojvode Rudolfa navedene-
ga nekega Ulrika (?) Kacenštajnerja, ki je kot »ambasiator« potoval na pa-
triarhov dvor ter skupaj z Janezom Šteberškim (neuspešno) posredoval v
vojni med vojvodo in patriarhom.119
O pomenu, ki so ga Kacenštajnski dosegli v tem času, pa pričajo tudi po-
roke, ki so jih sklepali. Elizabeta, hči Dipolda IV. Kacenštajnskega, je bila
poročena s »Zyprianom« iz Villandersa, južnotirolskim plemičem,120 dru-
ga hči Ana pa je bila poročena s Hansom Turjaškim, predstavnikom ene
najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin.121
Ob obravnavanju Kacenštajna in njegovih prebivalcev smo opozorili na
oportuno – ali morda bolje – od seniorjev relativno neodvisno obnašanje
kacenštajnskih vitezov. Tako kot niso bili ravno vzor zvestobe do Ptujskih,
katerim so »uhajali« h grofom Vovbrškim in nato Žovneškim oz. grofom
Celjskim, lahko enako ugotavljamo tudi naprej. Tudi Celjskim grofom Ka-
cenštajnski niso bili povsem zvesti. Že na primeru gradu Strechau smo vi-
deli, da so se začeli neodvisno od svojih seniorjev gibati v krogu Habsbur-
žanov, za svojega »zvestega« pa so Rudolfa imeli tudi grofi Ortenburški.122
V šestdesetih letih pa se je Rudolf Kacenštajnski v habsburški službi udele-
žil tudi vojnega pohoda v Furlanijo, pri tem dogajanju pa je dejavno sodelo-
val, kot smo v prejšnjem odstavku že poudarili, njegov sorodnik Ulrik. Leta
1372 je vojvoda Albreht III. potrdil, da je ostal takrat že pokojnemu Ru-
dolfu dolžan za stroške, ki jih je imel slednji. Zaradi tega je njegovima neča-
1363, junij 2, Dunaj; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 140, 41. 1363, junij 3, Dunaj, regest
v: MMVK 1906/XIX, št. 141, 42.
Miha Kosi, Potujoči srednji vek, 88. Opozorimo naj, da omenjenega Ulrika s Kacenštajna ne
najdemo nikjer drugje in ga je le težko (tudi zaradi povsem netipičnega imena) povezati v
družinsko genealogijo.
1359, november 29; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 124, 186.
1380, maj 17; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 222, 117 (»Anna Hansen von Awersperch
seligen witib Dieppolts von Khaczenstain seligen tochter«). Prim. Andrej Komac, Vzpon
Turjaških v srednjem veku, ZČ 54 (2000), št. 1, 36.
1364, avgust 3; regest v: MMVK 1906/XIX, št. 152, 47, 48.
