Page 431 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 431
Poskus dokončnega zedinjenja posesti gospodov Žovneških ...
dnostjo družine vitezov Kacenštajnskih. V naši razpravi smo jih že spoznali
kot ptujske viteze, opozorili pa smo tudi na izrazito oportuno obnašanje nje-
nih pripadnikov, ki niso imeli zadržkov udinjati se pri močnejših seniorjih.
Spor se je stopnjeval tako, da je prišlo leta 1351 do poravnave med Ptujski-
mi in Celjskimi.96 Poravnavo med Friderikom Celjskim in Hardegnom Ptuj-
skim je izvedel njun sorodnik Friderik III. Wallseejski iz graške linije te dru-
žine.97 Slednji je kot razsodnik v tem sporu nastopal kot sorodnik tako Celj-
skih kot Ptujskega, kar ga je seveda postavljalo v vlogo nevtralnega in primer-
nega razsodnika. Izrek razsodbe je bil razdelan v desetih točkah, v katerih je
najprej ugotovil, da sta obe sprti stranki predali sporno zadevo v njegove roke
in se obvezali spoštovati vsakršno razsodbo, nato pa je na splošno pozval obe
vpleteni stranki k prenehanju vseh sporov in sovražnosti. V tej poravnavi je
Hardegen Ptujski izgubil vse fevde in vse posesti, ki so sodile h Kacenštajn-
skemu delu gradu in ki jih je prej imel Hardegen. Po tej poravnavi je Fride-
rik Celjski pridobil naslednje: vse zahteve, ki jih je imel Hardegen do Kacen-
štajnskih, so postale nične; Hardegnu je ostal »Geyer turn« in dvajset hub,
ki so sodile k tistemu delu gradu Kacenštajn, ki je ostal po delitvi kaceštajn-
ske družine na dve polovici v rokah družine Kacenštajnskih; desetine v Novi
Cerkvi, ki jih je imel Hardegen, so tudi prešle k Frideriku Celjskemu, Har-
degen pa je dobil še štiri kmetije, ki so pripadale Polanom; ravno tako je pov-
sem pripadla Celjskemu sporna posest okoli Krškega. Skratka, z izjemo šti-
riindvajetih hub in »Geyer turna« so Ptujski izgubili celotno kacenštajn-
sko posest. Da se je dejanje tudi v resnici tako izvršilo, dokazuje listina iz
leta 1359, v kateri gornjegrajski opat Ulrik označi Rudolfa II. Kacenštajnske-
ga kot »der ehrbare ritter herr Ruedolff von Chatzenstain /…/ welche Cha-
tzenstain innehaben«,98 torej kot lastnika gradu. Čeprav listina o tem ne go-
vori eksplicitno, je iz nje vendarle mogoče predpostaviti, da je prišlo vsaj med
Kacenštajnsko vejo družine, ki je v tem času že povsem Celjska, in Ptujski-
mi, ki so se borili za obstoj in samostojnost svojega ozemlja, tudi do oborože-
nega boja. Na to verjetno namiguje dikcija 8. točke sporazuma, ki pravi: »So
sprich ich auch vmb di nevn hueben, als dez Lindekker brief sagt, den er von
harm Diepolten dem Chatzenstainer hat: den selben bref sol der Lindeker
1351, maj 30, Maribor; objavljeno v: GZM IV/54.
Friderik Celjski je bil poročen z Diemuto Wallseejsko, Amelrich in Friderik Ptujska sta bila
poročena z Walseejskima, prav tako pa sta se dve hčerki Hardegna Ptujskega poročili z walse-
ejskima ženinoma (H. Pirchegger, Die Herren von Pettau, 21), kar je omogočilo, da so Ptujski
po izumrtju graške veje Walseejcev leta 1361 dedovali po njih obsežno posest na Štajerskem
in Koroškem (D. Kos, Med gradom in mestom, 94). Prav tako so po graški liniji Walseejskih
dedovali obsežno posest Celjski grofje (M. Doblinger, Die Herren von Walsee, 134, 135).
1359, januar 25. Regest v: F. Kommatar, MMK 18/1905, št. 120, 185; I. Orožen, Das Bene-
diktinerstift Oberburg, 135. Prim. tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
dnostjo družine vitezov Kacenštajnskih. V naši razpravi smo jih že spoznali
kot ptujske viteze, opozorili pa smo tudi na izrazito oportuno obnašanje nje-
nih pripadnikov, ki niso imeli zadržkov udinjati se pri močnejših seniorjih.
Spor se je stopnjeval tako, da je prišlo leta 1351 do poravnave med Ptujski-
mi in Celjskimi.96 Poravnavo med Friderikom Celjskim in Hardegnom Ptuj-
skim je izvedel njun sorodnik Friderik III. Wallseejski iz graške linije te dru-
žine.97 Slednji je kot razsodnik v tem sporu nastopal kot sorodnik tako Celj-
skih kot Ptujskega, kar ga je seveda postavljalo v vlogo nevtralnega in primer-
nega razsodnika. Izrek razsodbe je bil razdelan v desetih točkah, v katerih je
najprej ugotovil, da sta obe sprti stranki predali sporno zadevo v njegove roke
in se obvezali spoštovati vsakršno razsodbo, nato pa je na splošno pozval obe
vpleteni stranki k prenehanju vseh sporov in sovražnosti. V tej poravnavi je
Hardegen Ptujski izgubil vse fevde in vse posesti, ki so sodile h Kacenštajn-
skemu delu gradu in ki jih je prej imel Hardegen. Po tej poravnavi je Fride-
rik Celjski pridobil naslednje: vse zahteve, ki jih je imel Hardegen do Kacen-
štajnskih, so postale nične; Hardegnu je ostal »Geyer turn« in dvajset hub,
ki so sodile k tistemu delu gradu Kacenštajn, ki je ostal po delitvi kaceštajn-
ske družine na dve polovici v rokah družine Kacenštajnskih; desetine v Novi
Cerkvi, ki jih je imel Hardegen, so tudi prešle k Frideriku Celjskemu, Har-
degen pa je dobil še štiri kmetije, ki so pripadale Polanom; ravno tako je pov-
sem pripadla Celjskemu sporna posest okoli Krškega. Skratka, z izjemo šti-
riindvajetih hub in »Geyer turna« so Ptujski izgubili celotno kacenštajn-
sko posest. Da se je dejanje tudi v resnici tako izvršilo, dokazuje listina iz
leta 1359, v kateri gornjegrajski opat Ulrik označi Rudolfa II. Kacenštajnske-
ga kot »der ehrbare ritter herr Ruedolff von Chatzenstain /…/ welche Cha-
tzenstain innehaben«,98 torej kot lastnika gradu. Čeprav listina o tem ne go-
vori eksplicitno, je iz nje vendarle mogoče predpostaviti, da je prišlo vsaj med
Kacenštajnsko vejo družine, ki je v tem času že povsem Celjska, in Ptujski-
mi, ki so se borili za obstoj in samostojnost svojega ozemlja, tudi do oborože-
nega boja. Na to verjetno namiguje dikcija 8. točke sporazuma, ki pravi: »So
sprich ich auch vmb di nevn hueben, als dez Lindekker brief sagt, den er von
harm Diepolten dem Chatzenstainer hat: den selben bref sol der Lindeker
1351, maj 30, Maribor; objavljeno v: GZM IV/54.
Friderik Celjski je bil poročen z Diemuto Wallseejsko, Amelrich in Friderik Ptujska sta bila
poročena z Walseejskima, prav tako pa sta se dve hčerki Hardegna Ptujskega poročili z walse-
ejskima ženinoma (H. Pirchegger, Die Herren von Pettau, 21), kar je omogočilo, da so Ptujski
po izumrtju graške veje Walseejcev leta 1361 dedovali po njih obsežno posest na Štajerskem
in Koroškem (D. Kos, Med gradom in mestom, 94). Prav tako so po graški liniji Walseejskih
dedovali obsežno posest Celjski grofje (M. Doblinger, Die Herren von Walsee, 134, 135).
1359, januar 25. Regest v: F. Kommatar, MMK 18/1905, št. 120, 185; I. Orožen, Das Bene-
diktinerstift Oberburg, 135. Prim. tudi: D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
