Page 434 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 434
V primežu medplemiških prerivanj
omenjeni arheološki sondažni izkop na Kacenštajnu jasno pokazal, da je bil
stolp, ki bi bil lahko iskani Geyer turn, zgrajen sredi 13. stoletja. V same te-
melje stolpa sta bila namreč (po položaju obeh predmetov lahko brez dvo-
ma zatrdimo, da so ju na to mesto vzidali namerno) vzidana podkev in no-
vec Bele IV., madžarskega kralja, ki je bil v letih 1254–1260 štajerski vojvo-
da; in ravno v ta čas smemo tudi datirati gradnjo tega stolpa. Verjetnejša raz-
laga o imenu in izvoru Geyer turna v kacenštajnski listini je sledeča: v ptuj-
skih listinah iz 14. stoletja lahko spoznamo tudi brate Ortolfa, Wulfinga in
Ulrika Geyerje,106 istega leta, kot je nastala zgoraj omenjena listina, pa po-
novno nastopa v neki drugi listini kot priča omenjeni Wulfing Geyer.107 Vsi
trije bratje so se imenovali po stolpu Geyer v bližini Ptuja. Pri tem pade v oči
tudi dejstvo, da je nosilno družinsko ime pri Polanih in Geyerjih isto – to je
Wulfing. Ali je torej možno, da so Kacenštajnski (kot ptujski vitezi) pridobi-
li v upravljanje tudi ta stolp pri Ptuju ter da je z »Geyer turnom« iz delilne
listine mišljen ravno ta stolp? Zgovorno je tudi dejstvo, da se Polani ne poja-
vijo več v neposredni zvezi z gradom Kacenštajn, kar bi sicer pričakovali, če bi
sami res ostali na delu gradu. Leta 1378108 izvemo le, da je bila neka Jera Po-
lanska že vdova ter da je imela hčer Elzo, o sinovih pa ni besede. Obe sta za
enajst mark prodali dva vinograda ob Paki »svojima ljubima prijateljema«
Diepoldu in Rudolfu Kacenštajnskima. Prav verjetno je, da sta bili omenjeni
zadnji iz svojega rodu. Dejstvo, da o Polanih ne izvemo praktično ničesar več,
pač priča o tem, da so morali zelo hitro izginiti z zgodovinskega prizorišča. O
tem govori tudi dejstvo, da so Ptujski svoj del kacenštajnskih posesti že leta
1388 prepustili deželnemu knezu.109 Morda pa lahko v vitezu Dipoldu iz He-
kenberga iz leta 1364110 domnevamo pripadnika družine iz Kacenštajna?111
1303, november 25, Ptuj; po prepisu v GZS na SAZU (»Ortolf der Geyer«), in 1307, julij
14, Ptuj; po prepisu v GZS na SAZU (»Wulfing Geyer, Ulrich der Geyer«).
1329, oktober 31; objavljeno v: GZM III/90 (»Wulfinch der Geir«).
1378, april 11; regest v: F. Kommatar MMK 19/1906, št. 212 (»Getraut Poellains säligen
wityb und Else ihre tochter verkaufen fur freies lediges Erbe ihren lieben Freunden hern
Diepolten und Rudolfen brudern von Chaczenstain 2 Weingärten, die gelegen sind an der
Pag in dem paumgarten, um aylif marg graczer.«).
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 208.
Tega leta je podelil grof Ulrik Celjski, deželni glavar na Kranjskem, rogaškemu tržanu Ja-
nezu (»Janesen purger ze Rohats«) in njegovim dedičem hubo v Prekopi pod gradom He-
kenberg, ki jo je kupil od »Dypolten von Hechenberch« (1364, februar 2, Celje; original-
na perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Wien, rep. III).
Drugače meni D. Kos, Med gradom in mestom, 70, kjer domneva, da je Dipold Hekenberški
pripadal družini Turnskih, kar pa se nam zdi manj verjetna rešitev. Proti njej govori tako ti-
pično kacenštajnsko ime – Dipold, kot dejstvo, da je Herman Turner pripadal tisti družini
Turnskih, ki so imeli kot svoj grb tri bruna v ščitu in je torej pripadal tistim, ki so imeli ve-
čino svojih posesti na Kozjanskem in ne v Savinjski oz. Šaleški dolini.
omenjeni arheološki sondažni izkop na Kacenštajnu jasno pokazal, da je bil
stolp, ki bi bil lahko iskani Geyer turn, zgrajen sredi 13. stoletja. V same te-
melje stolpa sta bila namreč (po položaju obeh predmetov lahko brez dvo-
ma zatrdimo, da so ju na to mesto vzidali namerno) vzidana podkev in no-
vec Bele IV., madžarskega kralja, ki je bil v letih 1254–1260 štajerski vojvo-
da; in ravno v ta čas smemo tudi datirati gradnjo tega stolpa. Verjetnejša raz-
laga o imenu in izvoru Geyer turna v kacenštajnski listini je sledeča: v ptuj-
skih listinah iz 14. stoletja lahko spoznamo tudi brate Ortolfa, Wulfinga in
Ulrika Geyerje,106 istega leta, kot je nastala zgoraj omenjena listina, pa po-
novno nastopa v neki drugi listini kot priča omenjeni Wulfing Geyer.107 Vsi
trije bratje so se imenovali po stolpu Geyer v bližini Ptuja. Pri tem pade v oči
tudi dejstvo, da je nosilno družinsko ime pri Polanih in Geyerjih isto – to je
Wulfing. Ali je torej možno, da so Kacenštajnski (kot ptujski vitezi) pridobi-
li v upravljanje tudi ta stolp pri Ptuju ter da je z »Geyer turnom« iz delilne
listine mišljen ravno ta stolp? Zgovorno je tudi dejstvo, da se Polani ne poja-
vijo več v neposredni zvezi z gradom Kacenštajn, kar bi sicer pričakovali, če bi
sami res ostali na delu gradu. Leta 1378108 izvemo le, da je bila neka Jera Po-
lanska že vdova ter da je imela hčer Elzo, o sinovih pa ni besede. Obe sta za
enajst mark prodali dva vinograda ob Paki »svojima ljubima prijateljema«
Diepoldu in Rudolfu Kacenštajnskima. Prav verjetno je, da sta bili omenjeni
zadnji iz svojega rodu. Dejstvo, da o Polanih ne izvemo praktično ničesar več,
pač priča o tem, da so morali zelo hitro izginiti z zgodovinskega prizorišča. O
tem govori tudi dejstvo, da so Ptujski svoj del kacenštajnskih posesti že leta
1388 prepustili deželnemu knezu.109 Morda pa lahko v vitezu Dipoldu iz He-
kenberga iz leta 1364110 domnevamo pripadnika družine iz Kacenštajna?111
1303, november 25, Ptuj; po prepisu v GZS na SAZU (»Ortolf der Geyer«), in 1307, julij
14, Ptuj; po prepisu v GZS na SAZU (»Wulfing Geyer, Ulrich der Geyer«).
1329, oktober 31; objavljeno v: GZM III/90 (»Wulfinch der Geir«).
1378, april 11; regest v: F. Kommatar MMK 19/1906, št. 212 (»Getraut Poellains säligen
wityb und Else ihre tochter verkaufen fur freies lediges Erbe ihren lieben Freunden hern
Diepolten und Rudolfen brudern von Chaczenstain 2 Weingärten, die gelegen sind an der
Pag in dem paumgarten, um aylif marg graczer.«).
H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 208.
Tega leta je podelil grof Ulrik Celjski, deželni glavar na Kranjskem, rogaškemu tržanu Ja-
nezu (»Janesen purger ze Rohats«) in njegovim dedičem hubo v Prekopi pod gradom He-
kenberg, ki jo je kupil od »Dypolten von Hechenberch« (1364, februar 2, Celje; original-
na perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Wien, rep. III).
Drugače meni D. Kos, Med gradom in mestom, 70, kjer domneva, da je Dipold Hekenberški
pripadal družini Turnskih, kar pa se nam zdi manj verjetna rešitev. Proti njej govori tako ti-
pično kacenštajnsko ime – Dipold, kot dejstvo, da je Herman Turner pripadal tisti družini
Turnskih, ki so imeli kot svoj grb tri bruna v ščitu in je torej pripadal tistim, ki so imeli ve-
čino svojih posesti na Kozjanskem in ne v Savinjski oz. Šaleški dolini.
