Page 432 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 432
V primežu medplemiških prerivanj
den Chatzenstainern wider geben vnd sullen di Chatzenstainer dem Lin-
deker geben viertig march gretzer phening vnd sullen in der richten auf sand
Michels tag, der schirist chumt, vnd sullen si im die verwizzen, da er gewis-
hait genueg an hat, vnd sol aler schad ab sein, den der Lindeker des guets ge-
nomen hat vnd der schad sol auch sein, den Herdegen dem Chaetzlein ge-
tan hat vmb di hengst, di er im genomen hat, da sol Chaetzel noch sein erben
hintz Herdegen noch hintz seinen erben furbaz chain vadrung noch anspra-
ch nymmer mer gehaben noch gewinnen sullen.« Govori torej o spornih de-
vetih hubah, ki so jih imeli Lindeški od Kacenštajnskih in zaradi katerih je
očitno prišlo do prave fajde. Razsodnik namreč razsoja, da jih morajo Linde-
ški vrniti Kacenštajnskim, za kar pa so jim ti dolžni 40 mark graških pfeni-
gov, s čimer je bila poravnana tudi vsa škoda, ki so jo utrpeli Lindeški, in tudi
tista, ki jo je utrpel Kecel (Dipold IV.) Kacenštajnski99 zaradi Hardegna Ptuj-
skega. Kacenštajnski se je moral odpovedati tudi vsakršnim nadaljnjim zah-
tevkom za povračilo škode. Zanimivo je poudariti še to, da predstavlja zadnji
del listine dodano izjavo Hardegna Ptujskega, s katero se obvezuje, da se bo
držal vsega dogovorjenega v zgoraj zapisanem dogovoru.100 To dejstvo govo-
ri o tem, da je bil izvod listine, ki je ostal ohranjen do danes, mišljen kot tisti,
ki ga je prejel Friderik Celjski, morda pa nakazuje tudi na to, da je bil Harde-
gen v tem sporu izrazito slabša in podrejena stranka.
Kecel Kacenštajnski se v tej listini imenuje vedno le z imenom Kecel. Prav tako se imenuje v
listini iz leta 1338, v kateri se pojavlja skupaj s svojim očetom Diepoldom III. in bratom Fri-
derikom, se pa navaja v listini iz leta 1351, maj 15., kot »Diepolten den Chaetzlen von Cha-
czenstein« (listina, v kateri je postavil Viljem Svibenjski celjskega grofa Friderika, Albrehta
Viltuškega, Kacenštajnska brata Rudolfa in Dipolda ter Nikolaja Kimberškega za poroke na-
sproti celjskima Židoma Mušu in Hačimu za 50 mark oglejskih denaričev; uporabil sem pre-
pis v GZS na SAZU). Kaj je razlog za takšno dvojno poimenovanje, je težko ugotoviti. Naj-
bolj enostavna, ne pa nujno tudi točna razlaga bi lahko bila, da je Dipold dobil (so mu ga dali)
dodatek Kecel kot opomin na matični grad, ki ga je moral njegov oče pod prisilo prodati Ptuj-
skim leta 1334 (Beiträge 35/1906, št. 52, 80) in se je takrat kacenštajnska veja iz njega ver-
jetno morala izseliti, na Kacenštajnu pa so vsaj za kratek čas »zavladali« sorodniki Polani.
Ptujski so se v tridesetih letih 14. stoletja intenzivno trudili, da bi stanje na njihovem Kacen-
štajnu konsolidirali in umirili neposlušne viteze. Leta 1337 so tako tudi od Wolffla Polana iz
Kacenštajna in njegovih treh sinov, Wulfinga, Hermana in Dipolda, zahtevali, da so predali
svoj delež na gradu v ptujske roke (Beiträge 35/1906, št. 53, 81).
»So vergich ich vorgenanter Herdegen von Pettawe an disem brief vnd verpind mich mit
meinem trewn alles daz, daz mein swager Fridr(eich) von Walsse zwischen dem grauen von
Cili vnd mir vnd vnser paider erben gesprochen hat, als ez an disem brief geschriben stet,
daz lob ich alles staet ze behalten vnd ze volfuern mit meinn trewen an geuerd. Daz diser
spruch furbaz staet vnd vnebrochen beleib, darueber zue eim vrchund der warhait, gib ich
vorgenanter Herdegen von Pettawe disen offen brief, versigelten dem edeln graf Fridr(eich)
von Cili vnd seinen erben fur mich vnd fuer mein erben mit meinem vnd mit meines swager
Fridr(eichen) von Walsse, der diser sach spruchman gewesen ist, anhangunden insigeln ver-
sigelten.«
den Chatzenstainern wider geben vnd sullen di Chatzenstainer dem Lin-
deker geben viertig march gretzer phening vnd sullen in der richten auf sand
Michels tag, der schirist chumt, vnd sullen si im die verwizzen, da er gewis-
hait genueg an hat, vnd sol aler schad ab sein, den der Lindeker des guets ge-
nomen hat vnd der schad sol auch sein, den Herdegen dem Chaetzlein ge-
tan hat vmb di hengst, di er im genomen hat, da sol Chaetzel noch sein erben
hintz Herdegen noch hintz seinen erben furbaz chain vadrung noch anspra-
ch nymmer mer gehaben noch gewinnen sullen.« Govori torej o spornih de-
vetih hubah, ki so jih imeli Lindeški od Kacenštajnskih in zaradi katerih je
očitno prišlo do prave fajde. Razsodnik namreč razsoja, da jih morajo Linde-
ški vrniti Kacenštajnskim, za kar pa so jim ti dolžni 40 mark graških pfeni-
gov, s čimer je bila poravnana tudi vsa škoda, ki so jo utrpeli Lindeški, in tudi
tista, ki jo je utrpel Kecel (Dipold IV.) Kacenštajnski99 zaradi Hardegna Ptuj-
skega. Kacenštajnski se je moral odpovedati tudi vsakršnim nadaljnjim zah-
tevkom za povračilo škode. Zanimivo je poudariti še to, da predstavlja zadnji
del listine dodano izjavo Hardegna Ptujskega, s katero se obvezuje, da se bo
držal vsega dogovorjenega v zgoraj zapisanem dogovoru.100 To dejstvo govo-
ri o tem, da je bil izvod listine, ki je ostal ohranjen do danes, mišljen kot tisti,
ki ga je prejel Friderik Celjski, morda pa nakazuje tudi na to, da je bil Harde-
gen v tem sporu izrazito slabša in podrejena stranka.
Kecel Kacenštajnski se v tej listini imenuje vedno le z imenom Kecel. Prav tako se imenuje v
listini iz leta 1338, v kateri se pojavlja skupaj s svojim očetom Diepoldom III. in bratom Fri-
derikom, se pa navaja v listini iz leta 1351, maj 15., kot »Diepolten den Chaetzlen von Cha-
czenstein« (listina, v kateri je postavil Viljem Svibenjski celjskega grofa Friderika, Albrehta
Viltuškega, Kacenštajnska brata Rudolfa in Dipolda ter Nikolaja Kimberškega za poroke na-
sproti celjskima Židoma Mušu in Hačimu za 50 mark oglejskih denaričev; uporabil sem pre-
pis v GZS na SAZU). Kaj je razlog za takšno dvojno poimenovanje, je težko ugotoviti. Naj-
bolj enostavna, ne pa nujno tudi točna razlaga bi lahko bila, da je Dipold dobil (so mu ga dali)
dodatek Kecel kot opomin na matični grad, ki ga je moral njegov oče pod prisilo prodati Ptuj-
skim leta 1334 (Beiträge 35/1906, št. 52, 80) in se je takrat kacenštajnska veja iz njega ver-
jetno morala izseliti, na Kacenštajnu pa so vsaj za kratek čas »zavladali« sorodniki Polani.
Ptujski so se v tridesetih letih 14. stoletja intenzivno trudili, da bi stanje na njihovem Kacen-
štajnu konsolidirali in umirili neposlušne viteze. Leta 1337 so tako tudi od Wolffla Polana iz
Kacenštajna in njegovih treh sinov, Wulfinga, Hermana in Dipolda, zahtevali, da so predali
svoj delež na gradu v ptujske roke (Beiträge 35/1906, št. 53, 81).
»So vergich ich vorgenanter Herdegen von Pettawe an disem brief vnd verpind mich mit
meinem trewn alles daz, daz mein swager Fridr(eich) von Walsse zwischen dem grauen von
Cili vnd mir vnd vnser paider erben gesprochen hat, als ez an disem brief geschriben stet,
daz lob ich alles staet ze behalten vnd ze volfuern mit meinn trewen an geuerd. Daz diser
spruch furbaz staet vnd vnebrochen beleib, darueber zue eim vrchund der warhait, gib ich
vorgenanter Herdegen von Pettawe disen offen brief, versigelten dem edeln graf Fridr(eich)
von Cili vnd seinen erben fur mich vnd fuer mein erben mit meinem vnd mit meines swager
Fridr(eichen) von Walsse, der diser sach spruchman gewesen ist, anhangunden insigeln ver-
sigelten.«
