Page 417 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 417
Poskus dokončnega zedinjenja posesti gospodov Žovneških ...
si waern in veruallen leibs vnd guets vnd macht damit wol tun wie er wolt. Vrc-
hund diczs priefs gesigelt mit mein anhanunten insigel vnd geben dacz Saxenu-
eld nach Christi gepurd dreuzehen hundert iar darnach in dem achtoden vnd
fünfzigisten jare des sunntags an sand Mathias tag des hailigen zwelfpotenn.«
Na taidingu v Žalcu torej ni bil prisoten Ivan Turnski, v imenu teh bra-
tov pa je govoril Eberhart, ki je bil najverjetneje najstarejši in zato prime-
ren za zastopanje družinskih interesov. Na zaslišanju je najprej pričal celj-
ski grof Friderik, ki je »mit seinn trewn« zagotovil, da so Turnski pripadli
s telesom in vsem pripadajočim njegovim prednikom in tako tudi njemu.
Za tem pa je svojo izjavo podal tudi Eberhart Turnski. Po tem, ko je Frdie-
rik Celjski ponovno prisegel »pei seinn trewn«, da Turnski res pripadajo
s telesom in orožjem njemu, so navzoči razsodniki zahtevali od Eberharta,
da priseže Celjskemu kot njegov vazal. Ta prisega pa je po odločitvi razso-
dišča veljala tudi za brata Gebharta in Erharta, če pa se slednja ne bi temu
pokorila, bi lahko grof z njima in njunim imetjem prosto razpolagal. Listi-
na predstavlja dovolj natančen opis sodnega postopka pred plemiškim raz-
sodiščem in tako pomeni izvrsten pripomoček za razumevanje sodnih pro-
cesov in načinov odločanja na njih v poznem srednjem veku.
Kot rečeno, se je celotna zgodba v zvezi s prebivalci gradu Turn v Škalah
pri Velenju zaključila 15. junija leta 1358 s posebno izjavo še zadnjega bra-
ta Hansa, ki ni prisostvoval sodnemu zboru v Žalcu. V izjavi pravi, da je
od svojih najtesnejših in najstarejših prijateljev izvedel, da so vsi štirje bra-
tje res pripadali grofom Vovbrškim, da so nato prešli v vrste grofa Frideri-
ka Celjskega in da zato to dejstvo priznava tudi sam ter se priznava za nje-
govega človeka.60
Vendar vprašanje pripadnosti vitezov Turnskih ni bilo tisti glavni pro-
blem, okoli katerega se je odločil spor med Žovneškimi oz. grofi Celjskimi
in gospodi Ptujskimi. V ta spor se Ptujski (kot smo lahko videli) niso vme-
šavali, saj jim je bilo jasno, da ni mogoče, da bi lahko na področju Turna
karkoli iztržili. Drugače pa je bilo na dveh drugih gradovih, za posest kate-
rih so se z vso silo potegnili. Gre za gradova Kacenštajn na skrajnem zaho-
dnem robu Šaleške doline in Rudenek nad Rečico v Savinjski dolini. Ka-
1358, junij 15; ARS CE I, št. 162 (»Ich Hans von dem Turen vergich mit disem prif vnd tuon
chunt vmb den chrieg den mein prueder vnd ich mit meinen gnedigen herren von Cili haben,
daz ich mich des erfare han von meinen nesten vnd eltisten vreunten daz wir di edel vnser gne-
dig herren von Havnburch mit dem leib zu gehoert haben vnd vns in aigens gewer her pracht
habent vncz an den edeln mein gnedigen herren graf Fridreich von Cili der vns auch also her
vncz an dem chrieg pracht hat, des wil ich fuerbazz dehain chrieg sein duricht iemand pezzer
recht zu mier ze haben daz verantwrten mein herren von Cili von mier als recht ist.«).
si waern in veruallen leibs vnd guets vnd macht damit wol tun wie er wolt. Vrc-
hund diczs priefs gesigelt mit mein anhanunten insigel vnd geben dacz Saxenu-
eld nach Christi gepurd dreuzehen hundert iar darnach in dem achtoden vnd
fünfzigisten jare des sunntags an sand Mathias tag des hailigen zwelfpotenn.«
Na taidingu v Žalcu torej ni bil prisoten Ivan Turnski, v imenu teh bra-
tov pa je govoril Eberhart, ki je bil najverjetneje najstarejši in zato prime-
ren za zastopanje družinskih interesov. Na zaslišanju je najprej pričal celj-
ski grof Friderik, ki je »mit seinn trewn« zagotovil, da so Turnski pripadli
s telesom in vsem pripadajočim njegovim prednikom in tako tudi njemu.
Za tem pa je svojo izjavo podal tudi Eberhart Turnski. Po tem, ko je Frdie-
rik Celjski ponovno prisegel »pei seinn trewn«, da Turnski res pripadajo
s telesom in orožjem njemu, so navzoči razsodniki zahtevali od Eberharta,
da priseže Celjskemu kot njegov vazal. Ta prisega pa je po odločitvi razso-
dišča veljala tudi za brata Gebharta in Erharta, če pa se slednja ne bi temu
pokorila, bi lahko grof z njima in njunim imetjem prosto razpolagal. Listi-
na predstavlja dovolj natančen opis sodnega postopka pred plemiškim raz-
sodiščem in tako pomeni izvrsten pripomoček za razumevanje sodnih pro-
cesov in načinov odločanja na njih v poznem srednjem veku.
Kot rečeno, se je celotna zgodba v zvezi s prebivalci gradu Turn v Škalah
pri Velenju zaključila 15. junija leta 1358 s posebno izjavo še zadnjega bra-
ta Hansa, ki ni prisostvoval sodnemu zboru v Žalcu. V izjavi pravi, da je
od svojih najtesnejših in najstarejših prijateljev izvedel, da so vsi štirje bra-
tje res pripadali grofom Vovbrškim, da so nato prešli v vrste grofa Frideri-
ka Celjskega in da zato to dejstvo priznava tudi sam ter se priznava za nje-
govega človeka.60
Vendar vprašanje pripadnosti vitezov Turnskih ni bilo tisti glavni pro-
blem, okoli katerega se je odločil spor med Žovneškimi oz. grofi Celjskimi
in gospodi Ptujskimi. V ta spor se Ptujski (kot smo lahko videli) niso vme-
šavali, saj jim je bilo jasno, da ni mogoče, da bi lahko na področju Turna
karkoli iztržili. Drugače pa je bilo na dveh drugih gradovih, za posest kate-
rih so se z vso silo potegnili. Gre za gradova Kacenštajn na skrajnem zaho-
dnem robu Šaleške doline in Rudenek nad Rečico v Savinjski dolini. Ka-
1358, junij 15; ARS CE I, št. 162 (»Ich Hans von dem Turen vergich mit disem prif vnd tuon
chunt vmb den chrieg den mein prueder vnd ich mit meinen gnedigen herren von Cili haben,
daz ich mich des erfare han von meinen nesten vnd eltisten vreunten daz wir di edel vnser gne-
dig herren von Havnburch mit dem leib zu gehoert haben vnd vns in aigens gewer her pracht
habent vncz an den edeln mein gnedigen herren graf Fridreich von Cili der vns auch also her
vncz an dem chrieg pracht hat, des wil ich fuerbazz dehain chrieg sein duricht iemand pezzer
recht zu mier ze haben daz verantwrten mein herren von Cili von mier als recht ist.«).
