Page 398 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 398
V primežu medplemiških prerivanj
no naštetega na vodilnih mestih.2 O izboljšanju njegovega statusa in pome-
na med krškimi vitezi pa priča tudi njegovo (sicer neuspešno) prizadevanje,
da bi v svoje roke pridobil še en krški grad – Šalek. Leta 1287 je namreč kr-
ški škof Hartnid Sigfridu iz Šaleka preprečil namero, da podeli del pose-
sti pripadajočega gradu Šalek v zakup (Henriku) Helfenberškemu. Pode-
litev bi se izvršila brez škofovega dovoljenja, česar slednji seveda ni mogel
dopustiti.3
Henrik II. je imel (vsaj) dva sinova, Alhoha4 in Bertolda.5 V času skupne-
ga življenja Alhoha in Bertolda je prišlo tudi do delitve posesti Helfenberg
med oba brata. Po Bertoldovi smrti pred letom 1330 pa so se začele na po-
dročju Helfenberga stvari zaostrovati. Tega leta (po smrti Haincleina Hel-
fenberškega, verjetno Bertoldovega sina) je Bertoldov delež na gradu Hel-
fenberg dobil v fevd od krškega škofa Gerolda Ringel s Kozjega.6 Zakaj je
bil ravno Ringel upravičen do tega deleža, danes ni mogoče z gotovostjo
ugotoviti. Ker vemo (kot bomo videli tudi kasneje), da je imel Ringel de-
dne pravice do Bertoldovega deleža, zaradi katerih je prišel v spor z Alho-
hom, je najverjetnejša domneva, da je bil Ringel poročen s sestro Hainclei-
na Helfenberškega (Bertoldovo hčerko), ki je imela po bratovi smrti pravi-
co do očetovega deleža na gradu. Iz listine, nastale leta 1341, sicer tudi iz-
Npr. 1286, september 1; Gospa Sveta na Gosposvetskem polju; po regestu objavljenem v:
MDC VI, št. 27, 19. 1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41, 42.
1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41, 42 (»Der selb Syffrid hat auch vor uns sinen
voervaren lange vor gelobt hat, daz er sin reht an dem haus cze Schalekke unt an allen dem guo-
te, daz er dar umb hat unt gehabt hat, nieman verschauffen noch versetzen solt noch sol an der
herren willen, die byscholf sint unt ê byscholf waren bei sinen czeiten. Dise rede ist ellleu mit
siner hausvrawen wille unt mit siner erben wille geschehe unt swaz Syffrid versatz dem He-
lphenberger hat oder umb Schalekke ander iemen, tuot er dez niht, so sol es der byscholf ledi-
gen mit reht oder swie er mach unt umb sweu er es geloeset, daz sol er von Syffriden wider ne-
men, swanne er ez loeset mit sin selbs guot unt niht mit vremdem guot ...«).
Alhoh se še kot Henrikov sin prvič omenja: 1309, september 1, Maribor; orig. perg. listina v
ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj (»Hainreich von Helfenberch /.../ Alhoch des Hael-
fenbergaers sun«), nato pa samostojno še npr: 1318, oktober 24, Podčetrtek (regest v: RHSt,
št. 1001, 265; MDC VIII, št. 446, 133); 1326, december 18, Vitanje (prepis iz 19. stol. v: StLA,
št. 1954f; regest v: MDC IX, št. 66, 19).
1323, februar 3, Ptuj; orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj. Zanimivo je,
da se v edini listini, v kateri najdemo Bertolda Helfenberškega kot udeleženca nekega dejanja,
vsebina le-te ne nanaša na posesti krškega škofa, temveč gre za listino, s katero sta Hardegen in
Friderik Ptujska potrdila, da jima je njun stric Friderik s Kunšperka zastavil svoja gradova Ve-
lenje in Hekenberg s 40 markami in imetja za 200 mark srebra zaradi škode, ki jo je utrpel v
službi Vovbrških na poti proti Frankfurtu. Med pričami je Bertold naštet na povsem zadnjem
mestu, kar priča o njegovem zelo nizkem statusu. Ali je možno, da je Bertold Helfenberški sle-
dil svojim sorodnikom Ranšperškim in postal ptujski vitez?
1330, avgust 28, Breže; regest v: MDC IX, št. 364, 106.
no naštetega na vodilnih mestih.2 O izboljšanju njegovega statusa in pome-
na med krškimi vitezi pa priča tudi njegovo (sicer neuspešno) prizadevanje,
da bi v svoje roke pridobil še en krški grad – Šalek. Leta 1287 je namreč kr-
ški škof Hartnid Sigfridu iz Šaleka preprečil namero, da podeli del pose-
sti pripadajočega gradu Šalek v zakup (Henriku) Helfenberškemu. Pode-
litev bi se izvršila brez škofovega dovoljenja, česar slednji seveda ni mogel
dopustiti.3
Henrik II. je imel (vsaj) dva sinova, Alhoha4 in Bertolda.5 V času skupne-
ga življenja Alhoha in Bertolda je prišlo tudi do delitve posesti Helfenberg
med oba brata. Po Bertoldovi smrti pred letom 1330 pa so se začele na po-
dročju Helfenberga stvari zaostrovati. Tega leta (po smrti Haincleina Hel-
fenberškega, verjetno Bertoldovega sina) je Bertoldov delež na gradu Hel-
fenberg dobil v fevd od krškega škofa Gerolda Ringel s Kozjega.6 Zakaj je
bil ravno Ringel upravičen do tega deleža, danes ni mogoče z gotovostjo
ugotoviti. Ker vemo (kot bomo videli tudi kasneje), da je imel Ringel de-
dne pravice do Bertoldovega deleža, zaradi katerih je prišel v spor z Alho-
hom, je najverjetnejša domneva, da je bil Ringel poročen s sestro Hainclei-
na Helfenberškega (Bertoldovo hčerko), ki je imela po bratovi smrti pravi-
co do očetovega deleža na gradu. Iz listine, nastale leta 1341, sicer tudi iz-
Npr. 1286, september 1; Gospa Sveta na Gosposvetskem polju; po regestu objavljenem v:
MDC VI, št. 27, 19. 1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41, 42.
1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41, 42 (»Der selb Syffrid hat auch vor uns sinen
voervaren lange vor gelobt hat, daz er sin reht an dem haus cze Schalekke unt an allen dem guo-
te, daz er dar umb hat unt gehabt hat, nieman verschauffen noch versetzen solt noch sol an der
herren willen, die byscholf sint unt ê byscholf waren bei sinen czeiten. Dise rede ist ellleu mit
siner hausvrawen wille unt mit siner erben wille geschehe unt swaz Syffrid versatz dem He-
lphenberger hat oder umb Schalekke ander iemen, tuot er dez niht, so sol es der byscholf ledi-
gen mit reht oder swie er mach unt umb sweu er es geloeset, daz sol er von Syffriden wider ne-
men, swanne er ez loeset mit sin selbs guot unt niht mit vremdem guot ...«).
Alhoh se še kot Henrikov sin prvič omenja: 1309, september 1, Maribor; orig. perg. listina v
ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj (»Hainreich von Helfenberch /.../ Alhoch des Hael-
fenbergaers sun«), nato pa samostojno še npr: 1318, oktober 24, Podčetrtek (regest v: RHSt,
št. 1001, 265; MDC VIII, št. 446, 133); 1326, december 18, Vitanje (prepis iz 19. stol. v: StLA,
št. 1954f; regest v: MDC IX, št. 66, 19).
1323, februar 3, Ptuj; orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj. Zanimivo je,
da se v edini listini, v kateri najdemo Bertolda Helfenberškega kot udeleženca nekega dejanja,
vsebina le-te ne nanaša na posesti krškega škofa, temveč gre za listino, s katero sta Hardegen in
Friderik Ptujska potrdila, da jima je njun stric Friderik s Kunšperka zastavil svoja gradova Ve-
lenje in Hekenberg s 40 markami in imetja za 200 mark srebra zaradi škode, ki jo je utrpel v
službi Vovbrških na poti proti Frankfurtu. Med pričami je Bertold naštet na povsem zadnjem
mestu, kar priča o njegovem zelo nizkem statusu. Ali je možno, da je Bertold Helfenberški sle-
dil svojim sorodnikom Ranšperškim in postal ptujski vitez?
1330, avgust 28, Breže; regest v: MDC IX, št. 364, 106.
