Page 397 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13

kus dokončnega 
zedinjenja
posesti gospodov
Žovneških, od
leta 1341 grofov
Celjskih, v Savinjski
in v Šaleški dolini

Takoj po tem, ko je Friderik Žovneški uredil svoje odnose z Aufen-
steinskimi leta 1332 in nazadnje v letu 1333 z njimi zamenjal še po-
lovico posesti v Guštanju za polovico v Celju, se je intenzivno lotil urejanja
razmer v neposredni bližini svojih matičnih gradov: Žovneka, Ojstrice, Še-
neka in Libenštajna ter seveda novega centra Celje. Že v času borbe za vov-
brško dediščino smo videli, kako je poskuse po večji samostojnosti uspel
preprečiti plemičem Mörtingerjem na Ekenštajnu, Vrbovškim in Wulfin-
gu Guštanjskemu ter uspel priti do cerkvenih fevdov tako krške škofije kot
Gornjegrajskega in Šentpavelskega samostana.

V poglavju, v katerem smo obravnavali dogodke v drugi polovici 13. sto-
letja, smo se že podrobno posvetili gradu Helfenberg, njegovemu nastanku
in predvsem sorodstvenim povezavam Helfenberških z Ranšperško/Lem-
berškimi, Konjiškimi in Freudenberškimi. Pri tem smo se posvečali pred-
vsem najpomembnejšemu predstavniku rodbine Henriku I. Helfenberške-
mu. Na tem mestu pa je potrebno zgodovino razvoja gradu nadaljevati ter
si pogledati, kaj se je dogajalo z gradom in njegovimi prebivalci v teh pre-
lomnih časih. Henrik I. Helfenberški je umrl verjetno pred letom 1275.
Tega leta je namreč v poravnalni listini med kunšperškim vitezom Gun-
dakerjem in krškim škofom nastopal kot priča Henrik Helfenberški, ki pa
je med pričami naštet na skromnem mestu, kar priča o njegovem nizkem
statusu, zaradi česar domnevamo, da že imamo opravka z njegovim enako
imenovanim sinom Henrikom II. Helfenberškim.1 Ugled in pomen He-
nrika II. je nato konec 13. stoletja zrasel, saj ga najdemo med pričami ved-

 1275, maj 5, Podčetrtek; objavljeno v: GZM II/30; StUB IV, št. 554, 332.