Page 357 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 357
itev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
je nato v mesecu juliju istega leta po-
delitev tudi pisno odobril.65 Dva dni
kasneje pa je to potrdil tudi oglejski
kapitelj.66
Dejanje Friderika Žovneškega je
bilo naravnano izrazito pragmatično.
S tem dejanjem je uspel urediti odno-
se med svojo družino in najpomemb-
nejšo cerkveno institucijo na svojem
matičnem interesnem področju – z
Gornjegrajskim samostanom, kjer so
Žovneški nenazadnje imeli tudi svo-
jo grobnico in katerega odvetništvo
je prinašalo tako velik in stabilen pri-
hodek, da so se pred njim že njego-
vi predniki grofje Vovbrški intenziv-
no borili, da so ga lahko obdržali. V
tem smislu moramo gledati tudi na-
slednji Friderikov korak. Leta 1335
je namreč z naslednikom patriar-
ha Pagana, patriarhom Bertrandom
(1334–1350), sklenil nov sporazum,
s katerim mu je patriarh prepustil v
fevd različne desetine v farah Lem-
berg, Nova Cerkev, Št. Peter v Sa-
vinjski dolini, Braslovče, Mozirje in
v Šaleški dolini, prav tako pa vse ti-
ste fevde, ki jih je pred njim imel že
njegov ujec grof Vovbrški od oglejske
cerkve (»Item omnia feuda que pre-
dictum nobilem et suos heredes con-
53 ❚ 1332, julij 18, Videm; orig. perg. listina v:
Friderik, svobodnik iz Žovneka, in njegova žena NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. list.
Diemut, roj. Wallsee, naznanjata, da sta Gornjegraj- 2035; objavljeno v: CKL, št. 144, 160, 162;
skemu samostanu predala župnijo Braslovče (Vraz- regest v: K. Tangl, Die Freien von Suneck, 76,
lau), in sicer kot odškodnino za povzročeno škodo v 77; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 57,
višini 600 mark savinjskih denaričev, pridržita pa si 164; I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
odvetščinsko pravico. Original hrani Nadškofijski burg, 112–114.
arhiv v Ljubljani.
Pripisano dva dni kasneje kot dodatek k listi-
ni patriarha Pagana iz 1332, julij 18, Videm.
je nato v mesecu juliju istega leta po-
delitev tudi pisno odobril.65 Dva dni
kasneje pa je to potrdil tudi oglejski
kapitelj.66
Dejanje Friderika Žovneškega je
bilo naravnano izrazito pragmatično.
S tem dejanjem je uspel urediti odno-
se med svojo družino in najpomemb-
nejšo cerkveno institucijo na svojem
matičnem interesnem področju – z
Gornjegrajskim samostanom, kjer so
Žovneški nenazadnje imeli tudi svo-
jo grobnico in katerega odvetništvo
je prinašalo tako velik in stabilen pri-
hodek, da so se pred njim že njego-
vi predniki grofje Vovbrški intenziv-
no borili, da so ga lahko obdržali. V
tem smislu moramo gledati tudi na-
slednji Friderikov korak. Leta 1335
je namreč z naslednikom patriar-
ha Pagana, patriarhom Bertrandom
(1334–1350), sklenil nov sporazum,
s katerim mu je patriarh prepustil v
fevd različne desetine v farah Lem-
berg, Nova Cerkev, Št. Peter v Sa-
vinjski dolini, Braslovče, Mozirje in
v Šaleški dolini, prav tako pa vse ti-
ste fevde, ki jih je pred njim imel že
njegov ujec grof Vovbrški od oglejske
cerkve (»Item omnia feuda que pre-
dictum nobilem et suos heredes con-
53 ❚ 1332, julij 18, Videm; orig. perg. listina v:
Friderik, svobodnik iz Žovneka, in njegova žena NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. list.
Diemut, roj. Wallsee, naznanjata, da sta Gornjegraj- 2035; objavljeno v: CKL, št. 144, 160, 162;
skemu samostanu predala župnijo Braslovče (Vraz- regest v: K. Tangl, Die Freien von Suneck, 76,
lau), in sicer kot odškodnino za povzročeno škodo v 77; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 57,
višini 600 mark savinjskih denaričev, pridržita pa si 164; I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
odvetščinsko pravico. Original hrani Nadškofijski burg, 112–114.
arhiv v Ljubljani.
Pripisano dva dni kasneje kot dodatek k listi-
ni patriarha Pagana iz 1332, julij 18, Videm.
