Page 362 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 362
V primežu medplemiških prerivanj
šoštanjske posesti? Vemo le, da so bile omenjene posesti v Ravnah pri Šo-
štanju samo del posesti, ki so jo imeli Hallerji v Šoštanju. Družina Haller je
ostala v Šoštanju prisotna še naprej. Leta 1362 je Rudolf Polan s Kacenštaj-
na izjavil, da je kot dediščino po smrti »dem erbern knecht Hansen dem
Haller« zapustil 24 dukatov, ki jih je prejel od Hainza Minndorferja, po-
leg tega pa še šest domcev v trgu Šoštanj ter vso posest v trgu in zunaj nje-
ga, ki je pripadala Rudolfu.77
Drugače je z listino iz leta 1355. V njej je Kunigunda iz Slovenj Grad-
ca, vdova po pisarju Hansu iz Kotelj, podelila (vrnila?) posesti, ki jih je do-
bila za doto od svojega pokojnega moža - ta je obsegala hišo in 5 domcev v
trgu Šoštanj, pet polj za trško cerkvijo (sv. Mihael v Družmirju) ter še de-
set in pol hub, vse iz šoštanjskega urbarja (»daz havs ze Schoennstain vnd
fumf hofstet in dem marcht gelegen vnd funf acher hinder de chirchen ze
Schonnstain gelegen vnd zehent halb hueb in dem vrbar ze Schonnstain
gelegen«) -, in sicer vse skupaj za vsoto 80 mark graških denaričev.78
Sistematično delo Friderika Žovneškega pri zaokroževanju posestev na
področju Savinjske in Šaleške doline se je nadaljevalo še v naslednjih letih.
Potem ko je uspel rešiti odnose z Mörtingerji ter preprečiti njihove posku-
se, da bi se osamosvojili, se je leta 1335 lotil sosednjega, starejšega in po-
membnejšega gradu Šalek. Na gradu je živela družina šaleških vitezov, ki
so imeli v rokah grad kot neposredni fevd krške škofije. O tem priča listi-
na iz leta 1287, s katero je želel Seifrid Šaleški brez vednosti krškega škofa
Hartnida Liechtensteinskega (1283–1298) zastaviti grad Šalek Helfenber-
škim, vendar je to škof preprečil, Seifrid pa je moral obljubiti, da tega ne bo
storil brez škofovega dovoljenja.79 Takšen neposredni fevd je seveda motil
Friderika, ki si je želel prevzeti nadzor nad vsemi cerkvenimi posestmi na
svojem interesnem področju. Ni poznano, kdaj so Šaleški prodali/zastavi-
li(?) polovico gradu Šalek Hertlu Kollnitzerju. Ta jo je nato prodal naprej
1362, junij 9; orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj, III. rep.; 1362, junij 12;
orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj (uporabil sem prepis v GZS na SAZU).
1355, januar 21; originalna perg. listina v ARS CE I, št. 143; prepis iz 19. stoletja v StLA Graz,
št. 2527.
1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41 (»/D/er selb Syffrid hat auch vor uns sinen
voervaren lange vor gelobt hat, daz er sin reht an dem haus cze Schalekke unt an allen dem
guote, daz er dar umb hat unt gehabt hat, nieman verschauffen noch versetzen solt noch sol an
der herren willen, die byscholf sint unt ê byscholf waren bei sinen czeiten. Dise rede ist ellleu
mit siner hausvrawen wille unt mit siner erben wille geschehe unt swaz Syffrid versatz dem
Helphenberger hat oder umb Schalekke ander iemen, tuot er dez niht, so sol es der byscholf
ledigen mit reht oder swie er mach unt umb sweu er es geloeset, daz sol er von Syffriden wider
nemen, swanne er ez loeset mit sin selbs guot unt niht mit vremdem guot …«). Za Sigfrida Ša-
leškega še: 1264, december 2, Pilštanj; objavljeno v: StUB IV, št. 147, 91, 92.
šoštanjske posesti? Vemo le, da so bile omenjene posesti v Ravnah pri Šo-
štanju samo del posesti, ki so jo imeli Hallerji v Šoštanju. Družina Haller je
ostala v Šoštanju prisotna še naprej. Leta 1362 je Rudolf Polan s Kacenštaj-
na izjavil, da je kot dediščino po smrti »dem erbern knecht Hansen dem
Haller« zapustil 24 dukatov, ki jih je prejel od Hainza Minndorferja, po-
leg tega pa še šest domcev v trgu Šoštanj ter vso posest v trgu in zunaj nje-
ga, ki je pripadala Rudolfu.77
Drugače je z listino iz leta 1355. V njej je Kunigunda iz Slovenj Grad-
ca, vdova po pisarju Hansu iz Kotelj, podelila (vrnila?) posesti, ki jih je do-
bila za doto od svojega pokojnega moža - ta je obsegala hišo in 5 domcev v
trgu Šoštanj, pet polj za trško cerkvijo (sv. Mihael v Družmirju) ter še de-
set in pol hub, vse iz šoštanjskega urbarja (»daz havs ze Schoennstain vnd
fumf hofstet in dem marcht gelegen vnd funf acher hinder de chirchen ze
Schonnstain gelegen vnd zehent halb hueb in dem vrbar ze Schonnstain
gelegen«) -, in sicer vse skupaj za vsoto 80 mark graških denaričev.78
Sistematično delo Friderika Žovneškega pri zaokroževanju posestev na
področju Savinjske in Šaleške doline se je nadaljevalo še v naslednjih letih.
Potem ko je uspel rešiti odnose z Mörtingerji ter preprečiti njihove posku-
se, da bi se osamosvojili, se je leta 1335 lotil sosednjega, starejšega in po-
membnejšega gradu Šalek. Na gradu je živela družina šaleških vitezov, ki
so imeli v rokah grad kot neposredni fevd krške škofije. O tem priča listi-
na iz leta 1287, s katero je želel Seifrid Šaleški brez vednosti krškega škofa
Hartnida Liechtensteinskega (1283–1298) zastaviti grad Šalek Helfenber-
škim, vendar je to škof preprečil, Seifrid pa je moral obljubiti, da tega ne bo
storil brez škofovega dovoljenja.79 Takšen neposredni fevd je seveda motil
Friderika, ki si je želel prevzeti nadzor nad vsemi cerkvenimi posestmi na
svojem interesnem področju. Ni poznano, kdaj so Šaleški prodali/zastavi-
li(?) polovico gradu Šalek Hertlu Kollnitzerju. Ta jo je nato prodal naprej
1362, junij 9; orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj, III. rep.; 1362, junij 12;
orig. perg. listina v ARS, listine, vrnjene iz HHStA Dunaj (uporabil sem prepis v GZS na SAZU).
1355, januar 21; originalna perg. listina v ARS CE I, št. 143; prepis iz 19. stoletja v StLA Graz,
št. 2527.
1287, oktober 3; objavljeno v: MDC VI, št. 61, 41 (»/D/er selb Syffrid hat auch vor uns sinen
voervaren lange vor gelobt hat, daz er sin reht an dem haus cze Schalekke unt an allen dem
guote, daz er dar umb hat unt gehabt hat, nieman verschauffen noch versetzen solt noch sol an
der herren willen, die byscholf sint unt ê byscholf waren bei sinen czeiten. Dise rede ist ellleu
mit siner hausvrawen wille unt mit siner erben wille geschehe unt swaz Syffrid versatz dem
Helphenberger hat oder umb Schalekke ander iemen, tuot er dez niht, so sol es der byscholf
ledigen mit reht oder swie er mach unt umb sweu er es geloeset, daz sol er von Syffriden wider
nemen, swanne er ez loeset mit sin selbs guot unt niht mit vremdem guot …«). Za Sigfrida Ša-
leškega še: 1264, december 2, Pilštanj; objavljeno v: StUB IV, št. 147, 91, 92.
