Page 354 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 354
V primežu medplemiških prerivanj
štanjski večkrat nastopal v listinah in sta se skupaj lotevala tudi nekaterih
podvigov, kar bi morda lahko celo govorilo o nekakšnem, žal povsem neja-
snem, sorodstvenem razmerju.59
Leta 1333 sta se nato Konrad Aufensteinski in Friderik Žovneški do-
končno dogovorila za pogoje, pod katerimi sta zamenjala polovico Celja,
ki jo je predal Konrad Frideriku, za polovico Guštanja, ki jo je, naspro-
tno, Friderik predal Konradu. Konrad z Aufensteina je prepustil Frideri-
ku Žovneškemu svojo polovico Celja skupaj s pripadajočim delom v trgu,
sodstvom, plemenitimi in neplemenitimi ljudmi, z urbarjem in vsemi pra-
vicami za polovico Guštanja z ravno takšnimi pravicami in vsem pripada-
jočim, s tem da je moral Friderik Konradu doplačati še dvesto mark srebra,
s čimer sta poravnala razliko v vrednosti med obema posestvoma.60 V listi-
ni se poudarja, da gre za zamenjavo tako razdeljenih polovic, kot sta si jih
pred tem razdelila že Ulrik Pfanberški in Friderik Žovneški. S tem aktom
je bil med glavnima akterjema dokončan boj za vovbrško dediščino. Žov-
neškim oz. njihovemu predstavniku Frideriku je preostala le še naloga, da
poskrbi za tiste, ki so se na ozemlju, ki je dokončno pripadlo njegovi rodbi-
ni, v vmesnem obdobju poskusili dvigniti nad siceršnjo vlogo.
Prva gospoščina, pri kateri je uredil vprašanje »previsokih ambicij ma-
lih plemičev«, je bila že omenjena rodbina Mörtingerjev, ki so leta 1329
sprejeli grad Ekenštajn od krške škofije celo v neposredni fevd. 25. maja
1334 je Friderik Žovneški že dosegel, da mu je krški škof Lovrenc podelil
v fevd grad Ekenštajn s pripadajočim posestvom, tako kot so ga pred tem
imeli v fevdu grofje Vovbrški.61
Prim. npr. 1318, junij 14, Bleiburg/Pliberk; regest v: RHSt, št. 978, 259; MDC VIII, št. 432,
130; MMK 19/1905, št. 28 (Wulfing priča v listini, s katero je Herman Vovbrški obljubil Di-
poldu Kacenštajnskemu 2 hubi za njegovo zvesto službo v vojni proti Čehom); 1320, novem-
ber 13; regest v: MDC VIII, št. 561, 165 (Dipold Kacenštajnski kot priča v listini, s katero sta
grof Herman Vovbrški in njegova žena Elizabeta prodala Wulfingu Guštanjskemu desetino
v Šentilju pri Velenju); 1326, avgust 13, Bleiburg/Pliberk; orig. perg. listina v ARS CE I, št.
18; objavljeno v: CKL, št. 118, 128, 129 (Wulfing Guštanjski in Dipold Kacenštajnski prej-
meta v zastavo gradove Žovnek, Lemberk pri Poljčanah in Rogatec od Friderika Žovneškega
v zameno za obljubo, da bosta poravnala vse dolgove, ki jih je imel Friderik do Židov in dru-
gih upnikov).
1333, februar 28, Celje; orig perg. listina v ARS CE III, št. 3; objavljeno v CKL, št. 146, 163,
164; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. VII, 123, 124 (delno izpuščen tekst); regest v: K.
Tangl, Die Freien von Suneck, 74 (pod 1332, marec 15), MDC IX, št. 570, 173.
1334, maj 25, Vitanje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 30; objavljeno v: CKL, št. 149, 168,
169; regest v: F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 67, 165; K. Tangl, Die Freien von Suneck,
79, 80; MDC IX, št. 655, 196, 197 (»Wir Larenz von gots gnaden bischof ze Gurk /…/ daz
wir dem edelm mann hern Fridreichen dem vreyn von Seunek durch lieb vnd vriuntschafft
vnd durch di dienst, di er vns vnd vnserm gotshaus wol getuon mag vnd schol, seiner haus-
štanjski večkrat nastopal v listinah in sta se skupaj lotevala tudi nekaterih
podvigov, kar bi morda lahko celo govorilo o nekakšnem, žal povsem neja-
snem, sorodstvenem razmerju.59
Leta 1333 sta se nato Konrad Aufensteinski in Friderik Žovneški do-
končno dogovorila za pogoje, pod katerimi sta zamenjala polovico Celja,
ki jo je predal Konrad Frideriku, za polovico Guštanja, ki jo je, naspro-
tno, Friderik predal Konradu. Konrad z Aufensteina je prepustil Frideri-
ku Žovneškemu svojo polovico Celja skupaj s pripadajočim delom v trgu,
sodstvom, plemenitimi in neplemenitimi ljudmi, z urbarjem in vsemi pra-
vicami za polovico Guštanja z ravno takšnimi pravicami in vsem pripada-
jočim, s tem da je moral Friderik Konradu doplačati še dvesto mark srebra,
s čimer sta poravnala razliko v vrednosti med obema posestvoma.60 V listi-
ni se poudarja, da gre za zamenjavo tako razdeljenih polovic, kot sta si jih
pred tem razdelila že Ulrik Pfanberški in Friderik Žovneški. S tem aktom
je bil med glavnima akterjema dokončan boj za vovbrško dediščino. Žov-
neškim oz. njihovemu predstavniku Frideriku je preostala le še naloga, da
poskrbi za tiste, ki so se na ozemlju, ki je dokončno pripadlo njegovi rodbi-
ni, v vmesnem obdobju poskusili dvigniti nad siceršnjo vlogo.
Prva gospoščina, pri kateri je uredil vprašanje »previsokih ambicij ma-
lih plemičev«, je bila že omenjena rodbina Mörtingerjev, ki so leta 1329
sprejeli grad Ekenštajn od krške škofije celo v neposredni fevd. 25. maja
1334 je Friderik Žovneški že dosegel, da mu je krški škof Lovrenc podelil
v fevd grad Ekenštajn s pripadajočim posestvom, tako kot so ga pred tem
imeli v fevdu grofje Vovbrški.61
Prim. npr. 1318, junij 14, Bleiburg/Pliberk; regest v: RHSt, št. 978, 259; MDC VIII, št. 432,
130; MMK 19/1905, št. 28 (Wulfing priča v listini, s katero je Herman Vovbrški obljubil Di-
poldu Kacenštajnskemu 2 hubi za njegovo zvesto službo v vojni proti Čehom); 1320, novem-
ber 13; regest v: MDC VIII, št. 561, 165 (Dipold Kacenštajnski kot priča v listini, s katero sta
grof Herman Vovbrški in njegova žena Elizabeta prodala Wulfingu Guštanjskemu desetino
v Šentilju pri Velenju); 1326, avgust 13, Bleiburg/Pliberk; orig. perg. listina v ARS CE I, št.
18; objavljeno v: CKL, št. 118, 128, 129 (Wulfing Guštanjski in Dipold Kacenštajnski prej-
meta v zastavo gradove Žovnek, Lemberk pri Poljčanah in Rogatec od Friderika Žovneškega
v zameno za obljubo, da bosta poravnala vse dolgove, ki jih je imel Friderik do Židov in dru-
gih upnikov).
1333, februar 28, Celje; orig perg. listina v ARS CE III, št. 3; objavljeno v CKL, št. 146, 163,
164; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. VII, 123, 124 (delno izpuščen tekst); regest v: K.
Tangl, Die Freien von Suneck, 74 (pod 1332, marec 15), MDC IX, št. 570, 173.
1334, maj 25, Vitanje; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 30; objavljeno v: CKL, št. 149, 168,
169; regest v: F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 67, 165; K. Tangl, Die Freien von Suneck,
79, 80; MDC IX, št. 655, 196, 197 (»Wir Larenz von gots gnaden bischof ze Gurk /…/ daz
wir dem edelm mann hern Fridreichen dem vreyn von Seunek durch lieb vnd vriuntschafft
vnd durch di dienst, di er vns vnd vnserm gotshaus wol getuon mag vnd schol, seiner haus-
