Page 361 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 361
Delitev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
sko/Šoštanjskih. Vsekakor pa je od tretje četrtine 13. stoletja dalje predsta-
vljal predel Šoštanja enega od temeljev vovbrške posesti na področju Šale-
ške doline oz. Savinjske marke. Z delitvijo vovbrške dediščine leta 1322 je
posest Šoštanja prešla v roke svobodnih Žovneških, ki so jo imeli v lasti od
takrat dalje vse do izumrtja družine leta 1456. Tega dejstva ni spremeni-
la niti zastava Šoštanja (skupaj z nekaterimi drugimi posestmi) leta 1329
njihovim sorodnikom Walseejcem,74 o čemer smo že razpravljali. Za grofe
Celjske so posest Šoštanja upravljali trški sodniki,75 samo upravo gradu pa
so upravljali gradiščani – upravniki.
Posest v okolici Šoštanja je bila relativno zanimiva za nižje štajersko
plemstvo, kateremu so grofje dajali v fevd dele te posesti. Leta 1342 je tako
Friderik Haller skupaj s svojo ženo Kunigundo podelil iz svoje (!) posesti
v Ravnah pri Šoštanju za dve marki posesti marenberškemu samostanu za
svojo sestro Ano, ki je bila nuna v tem samostanu.76 Ali je ta posest tudi del
nekdanje vovbrške oz. sedaj celjske posesti, je manj verjetno, saj sta izstavi-
telj in njegova žena pri tem dejanju delovala povsem samostojno in nista za
prodajo potrebovala dovoljenja Celjskih. Povsem nejasno je tudi, kako sta
prišla Hallerja do te posesti. Ali je bila ta morda celo del forhteneške in ne
1329, december 30, Gradec.; orig. perg. listina v ARS CE III, št. 2; objava v: CKL, št. 127,
141–143.
Trški sodnik v Šoštanju je prvič omenjen v letu 1348, april 10 (kopija iz 19. stoletja v StLA
Graz), prvi z imenom znani sodnik pa je bil Seydlein, ki je bil sodnik v letu 1378, april 11
(MMVK 1906, št. 212, 113).
1342, maj 25, Marenberg; orig. perg. listina v StLA Graz, št. listine 2204; prepis iz 19. stolet-
ja, prav tam (»Ich Fridreich der Haller vnd mein wirtin vraw Chwngund vnd all vnser erben
/…/ daz wir mit verdachtem muot, vnd mit guoten willen vnser lieben tochter Suester Ann
in dem chloster zu Mernberch vnd da selbs dem Conwent geben han zwo march gelt di ge-
rait sint, zu vroner chost, mit allem dem vnd dar zu gehört, vnd wir es entherpracht haben in
nutz vnd in gewer gesucht oder vngesucht, wi es gennant sei daz gelegen ist daz Schönstain am
Rawn, da auf gesezzen ist Jans in dem Paungart, vnd Vlrich sein pruder. Daz selb gut sol vn-
ser tachter swester Ann zu ir Sunder di weil si lebt mit auz genomnen red, wenn vnser toch-
ter nicht nnwre(!) so sullen sew mir, oder meiner wirtinn der vorgenanten vrawen Chwngue-
den oder vnsern erben di vorgenanten vraewen datz Mernberg in dem chloster di vorgenanten
zwo march gelt wider geben zu lösen an allen chrieg vmb zehen march silber gut landswerung,
wär awer daz wir daz gut geaygen möchten von der erbschaft, da ez von zu lehen ist, so sullen
di vorgenanten zwo march gelt meiner tachter swester Ann vnd den vorgenanten chloster ee-
wichleich pe leiben. Vnd luben in di zu schermen vnd fur antworten vor aller ansprach nach
landes recht, ob wir vns der an ver gäzzen welchen schaden sew dez nämen, den swo pei iren
trewen sagen möchten an alles gewärddem lob wir in sampt ab zu legen, vnd sullen den haben
zu vnd vnd zu vnsern trewen, vnd auf alle dew wir haben daz in daz stät vnd vntzeprochen pe-
leib der vber geb wir in disen offen prief mit mein vorgenanten Fridreich dez Haller anhan-
gundem insigel zu ein vrchund der warhait dez sint auch geczeugen her Ott von Säldenhofen
zu dem zeiten Purgraf zu Merenberch, Mathey von Mernberch, Chvnrat der phuntan zu den
zeiten Schafer zu Mernberch, Hainrich vnser Schreiber vnd ander erber lewt genukch.«).
sko/Šoštanjskih. Vsekakor pa je od tretje četrtine 13. stoletja dalje predsta-
vljal predel Šoštanja enega od temeljev vovbrške posesti na področju Šale-
ške doline oz. Savinjske marke. Z delitvijo vovbrške dediščine leta 1322 je
posest Šoštanja prešla v roke svobodnih Žovneških, ki so jo imeli v lasti od
takrat dalje vse do izumrtja družine leta 1456. Tega dejstva ni spremeni-
la niti zastava Šoštanja (skupaj z nekaterimi drugimi posestmi) leta 1329
njihovim sorodnikom Walseejcem,74 o čemer smo že razpravljali. Za grofe
Celjske so posest Šoštanja upravljali trški sodniki,75 samo upravo gradu pa
so upravljali gradiščani – upravniki.
Posest v okolici Šoštanja je bila relativno zanimiva za nižje štajersko
plemstvo, kateremu so grofje dajali v fevd dele te posesti. Leta 1342 je tako
Friderik Haller skupaj s svojo ženo Kunigundo podelil iz svoje (!) posesti
v Ravnah pri Šoštanju za dve marki posesti marenberškemu samostanu za
svojo sestro Ano, ki je bila nuna v tem samostanu.76 Ali je ta posest tudi del
nekdanje vovbrške oz. sedaj celjske posesti, je manj verjetno, saj sta izstavi-
telj in njegova žena pri tem dejanju delovala povsem samostojno in nista za
prodajo potrebovala dovoljenja Celjskih. Povsem nejasno je tudi, kako sta
prišla Hallerja do te posesti. Ali je bila ta morda celo del forhteneške in ne
1329, december 30, Gradec.; orig. perg. listina v ARS CE III, št. 2; objava v: CKL, št. 127,
141–143.
Trški sodnik v Šoštanju je prvič omenjen v letu 1348, april 10 (kopija iz 19. stoletja v StLA
Graz), prvi z imenom znani sodnik pa je bil Seydlein, ki je bil sodnik v letu 1378, april 11
(MMVK 1906, št. 212, 113).
1342, maj 25, Marenberg; orig. perg. listina v StLA Graz, št. listine 2204; prepis iz 19. stolet-
ja, prav tam (»Ich Fridreich der Haller vnd mein wirtin vraw Chwngund vnd all vnser erben
/…/ daz wir mit verdachtem muot, vnd mit guoten willen vnser lieben tochter Suester Ann
in dem chloster zu Mernberch vnd da selbs dem Conwent geben han zwo march gelt di ge-
rait sint, zu vroner chost, mit allem dem vnd dar zu gehört, vnd wir es entherpracht haben in
nutz vnd in gewer gesucht oder vngesucht, wi es gennant sei daz gelegen ist daz Schönstain am
Rawn, da auf gesezzen ist Jans in dem Paungart, vnd Vlrich sein pruder. Daz selb gut sol vn-
ser tachter swester Ann zu ir Sunder di weil si lebt mit auz genomnen red, wenn vnser toch-
ter nicht nnwre(!) so sullen sew mir, oder meiner wirtinn der vorgenanten vrawen Chwngue-
den oder vnsern erben di vorgenanten vraewen datz Mernberg in dem chloster di vorgenanten
zwo march gelt wider geben zu lösen an allen chrieg vmb zehen march silber gut landswerung,
wär awer daz wir daz gut geaygen möchten von der erbschaft, da ez von zu lehen ist, so sullen
di vorgenanten zwo march gelt meiner tachter swester Ann vnd den vorgenanten chloster ee-
wichleich pe leiben. Vnd luben in di zu schermen vnd fur antworten vor aller ansprach nach
landes recht, ob wir vns der an ver gäzzen welchen schaden sew dez nämen, den swo pei iren
trewen sagen möchten an alles gewärddem lob wir in sampt ab zu legen, vnd sullen den haben
zu vnd vnd zu vnsern trewen, vnd auf alle dew wir haben daz in daz stät vnd vntzeprochen pe-
leib der vber geb wir in disen offen prief mit mein vorgenanten Fridreich dez Haller anhan-
gundem insigel zu ein vrchund der warhait dez sint auch geczeugen her Ott von Säldenhofen
zu dem zeiten Purgraf zu Merenberch, Mathey von Mernberch, Chvnrat der phuntan zu den
zeiten Schafer zu Mernberch, Hainrich vnser Schreiber vnd ander erber lewt genukch.«).
