Page 360 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13

 V primežu medplemiških prerivanj
54, 55 ❚
Na umeščenost štajerskega plem-
stva in med njimi svobodnih Žov-
neških tudi v širšo, »evropsko« ple-
miško kulturo svojega časa opozar-
jajo poleg drugega tudi slovstveni
spomeniki tedanje dobe. Wolfram
von Eschenbach tako v svojem Par-
sifalu opisuje prigode Parsifalove-
ga strica Trevrezenta v okolici Ro-
gatca in pri tem omenja »windische
Herre«. V Kodeksu Manesse (nastal
med 1300 in 1340) je najti hipote-
tično upodobitev viteškega pesni-
ka Žovneškega – Der von Suoneg-
ge (domnevno Konrada I. Žovne-
škega; slika zgoraj; Codex Manesse,
202v), ki se je leta 1224 skupaj z bra-
tom Luitpoldom III. udeležil tur-
nirja v Brežah. Tega je priredil zna-
meniti vitez in minnesänger Ulrich
Liechtensteinski, le-ta pa ve v svo-
ji pesnitvi Služba dami (Frauendienst,
1255) povedati, da je bila na Koro-
škem tudi v plemiških krogih v rabi
slovenščina, kajti vojvoda Bernhard
Spanheimski naj bi potujočega vite-
za in njegovo spremstvo ob prihodu
v Ziljsko dolino pozdravil kar s slo-
venskim nagovorom: »Bug waz pri-
mi, gralva Venus /Bog vas sprejmi,
kraljica Venera/.«Minnesänger je
imel namreč na šlemu okrasje s po-
dobo boginje ljubezni (slika spodaj;
Codex Manesse, 237r).