Page 353 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 353
itev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
posestjo gradu Žamberk v Zavodnjah. Že v
poglavju o posestih gospodov iz Orta v Sa-
vinjski in Šaleški dolini smo utemeljevali, da
moramo šteti posest gradu Žamberk v Zavo-
dnjah med prvotno guštanjsko posest in da
je zato tudi lahko prišlo do omenjenega spo-
ra. Wulfing Guštanjski je bil očitno še eden
od nekdanjih vovbrških ministerialov, ki je
želel izkoristiti izumrtje seniorske rodbine za
vsaj delno osamosvojitev. Tako kot Mörtin-
gerjem na Ekenštajnu in Vrbovškim na Ru-
denštajnu tudi njemu namera ni uspela. V li-
stini iz leta 1332 je Wulfing Edling Guštanj-
ski že imenoval Friderika Žovneškega za svo-
jega gospoda in s tem tudi priznaval, da je
njegov vazal.57 To dejstvo je ugotovila že po-
ravnalna listina iz leta 1331, ko je bilo odlo-
čeno, da pripade Wulfing Guštanjski Žovne-
škemu.58 Poudariti je še potrebno, da je med
pričami v navedeni listini nastopal skupaj z
braslovškim župnikom Janezom, Ortolfom
s Horneka, s polzelskim komturjem Han-
som in Wulfingom Vaistom tudi Dipold Ka-
cenštajnski, s katerim je Wulfing Edling Gu-
1332, januar 25, Braslovče, orig. perg. listina v ARS
CE I, št. 25; objavljeno v: CKL, št. 140, 155; regest v:
F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 53, 164; MDC
IX, št. 489, 152 (»Ich Wulfing der Edling von Gutten-
stein /…/ daz ich lazzen han alle mein sache an mein
herren hern Friderichen den edlen vrein von Sennek
…«).
1331, september 27, Graz; objavljeno v: CKL, št. 137,
152: »So sprechen wier ouch umb hern Wulfingen
den edelingen und umb ander, swi si genant sind, die
in dem tail sitzent, der dem frey /tj. Žovneškemu/ ge-
sprochen ist, daz die des freyen sullen sein nach dem
tailbrief, den er hat daruber von graf Uelrichen von
Phannwerch und nach unsers lieben herren hertzog
Albrechts spruchbrief, den er ouch daruber hat und
sprechen, doch daz also daz si unkolten sein gegen
dem freyen an leib und an guet, darumb, daz si dem
von Ouuenstain kegen im zue gelegt habent.«
posestjo gradu Žamberk v Zavodnjah. Že v
poglavju o posestih gospodov iz Orta v Sa-
vinjski in Šaleški dolini smo utemeljevali, da
moramo šteti posest gradu Žamberk v Zavo-
dnjah med prvotno guštanjsko posest in da
je zato tudi lahko prišlo do omenjenega spo-
ra. Wulfing Guštanjski je bil očitno še eden
od nekdanjih vovbrških ministerialov, ki je
želel izkoristiti izumrtje seniorske rodbine za
vsaj delno osamosvojitev. Tako kot Mörtin-
gerjem na Ekenštajnu in Vrbovškim na Ru-
denštajnu tudi njemu namera ni uspela. V li-
stini iz leta 1332 je Wulfing Edling Guštanj-
ski že imenoval Friderika Žovneškega za svo-
jega gospoda in s tem tudi priznaval, da je
njegov vazal.57 To dejstvo je ugotovila že po-
ravnalna listina iz leta 1331, ko je bilo odlo-
čeno, da pripade Wulfing Guštanjski Žovne-
škemu.58 Poudariti je še potrebno, da je med
pričami v navedeni listini nastopal skupaj z
braslovškim župnikom Janezom, Ortolfom
s Horneka, s polzelskim komturjem Han-
som in Wulfingom Vaistom tudi Dipold Ka-
cenštajnski, s katerim je Wulfing Edling Gu-
1332, januar 25, Braslovče, orig. perg. listina v ARS
CE I, št. 25; objavljeno v: CKL, št. 140, 155; regest v:
F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 53, 164; MDC
IX, št. 489, 152 (»Ich Wulfing der Edling von Gutten-
stein /…/ daz ich lazzen han alle mein sache an mein
herren hern Friderichen den edlen vrein von Sennek
…«).
1331, september 27, Graz; objavljeno v: CKL, št. 137,
152: »So sprechen wier ouch umb hern Wulfingen
den edelingen und umb ander, swi si genant sind, die
in dem tail sitzent, der dem frey /tj. Žovneškemu/ ge-
sprochen ist, daz die des freyen sullen sein nach dem
tailbrief, den er hat daruber von graf Uelrichen von
Phannwerch und nach unsers lieben herren hertzog
Albrechts spruchbrief, den er ouch daruber hat und
sprechen, doch daz also daz si unkolten sein gegen
dem freyen an leib und an guet, darumb, daz si dem
von Ouuenstain kegen im zue gelegt habent.«
