Page 355 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 355
Delitev vovbrške dediščine in svobodni plemiči Žovneški
Že dve leti pred tem, leta 1332, pa je Friderik Žovneški uredil tudi svoje
odnose z Gornjegrajskim samostanom. Skupaj z ženo Diemuto, roj. Wal-
seejsko, je najprej predal pravico do patronatstva nad župnijo Braslovče
(»ius patronatus et presentacionis plebani seu rectoris plebis sive supradic-
te ecclesie de Vrazlau«),62 in sicer (kot pravi) zaradi velike škode in nepri-
jetnosti, ki jih je samostan doživel na svojih posestvih, ter za rešitev svoje
duše in duš svojih prednikov, ki počivajo v imenovanem samostanu v dru-
žinski grobnici. Le tri mesece kasneje pa sta z ženo predala samostanu kar
celotno braslovško župnijo, in to zato, ker (kot pravi) sta videla resnične do-
kumente (»gueten urchunde habn gesehen«), ki so dokazovali veliko ško-
do, ki so jo samostanu prizadejali njegovi predniki in je znašala 600 mark
savinjskih denaričev; obdržala sta le odvetništvo nad župnijo.63 Vidimo ve-
liko spremembo v vsebini in dikciji listine iz aprila in listine, ki je bila iz-
dana le dva meseca kasneje. V prvi izdani listini Friderik ne ve nič o že iz-
vršenih predajah patronatskih pravic nad braslovško župnijo, ki so jih iz-
vedli njegovi predniki, temveč se obnaša, kot da ima še vedno vso pravico
do patronatskih pravic nad njo; ne ve pa tudi nič o škodi, ki jo je utrpel sa-
mostan ravno zaradi posameznih postopkov njegovih prednikov oz. soro-
dnikov. Žal lahko le ugibamo, ali je k temu res pripomoglo dejstvo, da so
mu samostanci pokazali (kot pravi v listini) stare listine, ki dokazujejo, da
so že Friderikovi predniki podelili samostanu patronatske pravice nad bra-
slovško faro, pa tudi to, da so eden glavnih krivcev za vse nesreče, ki jih je
samostan doživel, ravno ti njegovi predniki, ali pa je k tej spremembi pripo-
moglo še kaj drugega. Vsekakor je nato Friderik s pričujočim pisanjem po-
slal savinjskega arhidiakona in braslovškega župnika Johanna iz Zbelove-
ga k oglejskemu patriarhu Paganu della Torre (1318–1332),64 saj je braslov-
ška župnija sodila neposredno pod jurisdikcijo oglejskih patriarhov. Ta mu
vrawen vnd allen iren erben ze rechten lehen verlihen haben die vest ze Ekkenstein mit al-
lem dem, daz dar zuo gehoeret, gesuocht vnd ungesuocht, es sei holcz, waid, weingarten, vogtae,
chirchlehen vnd ander herschafft, swie di gehaizzen ist vnd an swoe di leit mit allem dem re-
cht als ez di grafen von Heunburch, da ez von ledich worden ist, ze lehen gehabt habent von
vnserm vorgenantem gotshaus …«).
1332, april 24, Braslovče, orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
2029; objavljeno v: CKL, št. 141, 156, 157; K. Tangl, Die Freien von Suneck, 75 (kot: 1332,
april 23); regest v: F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 54, 164; I. Orožen, Das Benediktiner-
stift Oberburg, 109, 110.
1332, junij 28, Graz; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. list. 2033; obja-
vljeno v: CKL, št. 142, 157–159; K. Tangl, Die Freien von Suneck, 76, regest v: F. Krones, Die
Freien von Saneck, št. 55, 164; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 110, 111.
1332, junij 29, Graz; insert v listini iz 1332, junij 18/20. Videm, orig. perg. listina v: NALj,
vrsta gornjegrajskih listin, št. list. 2035; objavljeno v: CKL, št.143, 159, 160. Regest v: F. Kro-
nes, Die Freien von Saneck, št. 56, 164.
Že dve leti pred tem, leta 1332, pa je Friderik Žovneški uredil tudi svoje
odnose z Gornjegrajskim samostanom. Skupaj z ženo Diemuto, roj. Wal-
seejsko, je najprej predal pravico do patronatstva nad župnijo Braslovče
(»ius patronatus et presentacionis plebani seu rectoris plebis sive supradic-
te ecclesie de Vrazlau«),62 in sicer (kot pravi) zaradi velike škode in nepri-
jetnosti, ki jih je samostan doživel na svojih posestvih, ter za rešitev svoje
duše in duš svojih prednikov, ki počivajo v imenovanem samostanu v dru-
žinski grobnici. Le tri mesece kasneje pa sta z ženo predala samostanu kar
celotno braslovško župnijo, in to zato, ker (kot pravi) sta videla resnične do-
kumente (»gueten urchunde habn gesehen«), ki so dokazovali veliko ško-
do, ki so jo samostanu prizadejali njegovi predniki in je znašala 600 mark
savinjskih denaričev; obdržala sta le odvetništvo nad župnijo.63 Vidimo ve-
liko spremembo v vsebini in dikciji listine iz aprila in listine, ki je bila iz-
dana le dva meseca kasneje. V prvi izdani listini Friderik ne ve nič o že iz-
vršenih predajah patronatskih pravic nad braslovško župnijo, ki so jih iz-
vedli njegovi predniki, temveč se obnaša, kot da ima še vedno vso pravico
do patronatskih pravic nad njo; ne ve pa tudi nič o škodi, ki jo je utrpel sa-
mostan ravno zaradi posameznih postopkov njegovih prednikov oz. soro-
dnikov. Žal lahko le ugibamo, ali je k temu res pripomoglo dejstvo, da so
mu samostanci pokazali (kot pravi v listini) stare listine, ki dokazujejo, da
so že Friderikovi predniki podelili samostanu patronatske pravice nad bra-
slovško faro, pa tudi to, da so eden glavnih krivcev za vse nesreče, ki jih je
samostan doživel, ravno ti njegovi predniki, ali pa je k tej spremembi pripo-
moglo še kaj drugega. Vsekakor je nato Friderik s pričujočim pisanjem po-
slal savinjskega arhidiakona in braslovškega župnika Johanna iz Zbelove-
ga k oglejskemu patriarhu Paganu della Torre (1318–1332),64 saj je braslov-
ška župnija sodila neposredno pod jurisdikcijo oglejskih patriarhov. Ta mu
vrawen vnd allen iren erben ze rechten lehen verlihen haben die vest ze Ekkenstein mit al-
lem dem, daz dar zuo gehoeret, gesuocht vnd ungesuocht, es sei holcz, waid, weingarten, vogtae,
chirchlehen vnd ander herschafft, swie di gehaizzen ist vnd an swoe di leit mit allem dem re-
cht als ez di grafen von Heunburch, da ez von ledich worden ist, ze lehen gehabt habent von
vnserm vorgenantem gotshaus …«).
1332, april 24, Braslovče, orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
2029; objavljeno v: CKL, št. 141, 156, 157; K. Tangl, Die Freien von Suneck, 75 (kot: 1332,
april 23); regest v: F. Krones, Die Freien von Saneck, št. 54, 164; I. Orožen, Das Benediktiner-
stift Oberburg, 109, 110.
1332, junij 28, Graz; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. list. 2033; obja-
vljeno v: CKL, št. 142, 157–159; K. Tangl, Die Freien von Suneck, 76, regest v: F. Krones, Die
Freien von Saneck, št. 55, 164; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 110, 111.
1332, junij 29, Graz; insert v listini iz 1332, junij 18/20. Videm, orig. perg. listina v: NALj,
vrsta gornjegrajskih listin, št. list. 2035; objavljeno v: CKL, št.143, 159, 160. Regest v: F. Kro-
nes, Die Freien von Saneck, št. 56, 164.
