Page 300 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 300
 V primežu medplemiških prerivanj

Hertneith wirtin /…/ dem Gotshause ze Obernburch gebn haben ze rech-
tem aygen di hueben im Miel da Georg auf gesezzen ist mit alle dem rech-
ten als wir in mit sampt der huben von vnsern vordern gehabt haben ze se-
elgeraete vns vnd allen vnsern vordern selen.«).84 Opat Leopold pa je dovo-
lil, da lahko Hartnid to hubo uporablja vse do svoje smrti ter da bo šele ta-
krat prešla v samostanske roke. Dve leti kasneje pa je Hartnid (ponovno sku-
paj s svojo ženo) potrdil Gornjegrajskemu samostanu, da bo desetina, ki jo
ima od samostana v okolici Mozirja za dvanajst mark srebra oziroma dvaj-
set mark oglejskih pfenigov, po njegovi smrti povsem prosta in vrnjena sa-
mostanu (»daz der cehent des gotshauses von obernburch, der mir da stet
tzwelf march silbers oder tzwaintzech march aglayer pheninge, der da ist in
der gegent ze Prausperch des got nicht welle swenne mein nicht waert dem
vorgenantem Gotshause ledich sein schulle an alle losunge vnd an alle wi-
der rede«).85 Obe navedeni listini je potrdil tudi njegov brat (?) Rudolf. Oba
Mozirska se nato do leta 1322, ko družina grofov Vovbrških izumre, še več-
krat pojavita v njihovih listinah. Najpomembnejša med njimi je listina iz leta
1320, s katero grof Herman Vovbrški izpričuje, da je opatu Leopoldu ostal
dolžan sto mark »an der losunge an Prausperch«. Zato je zastavil samostanu
deset mark dohodkov v svojem urbarju v Rebrci (»Rechperch«) in v Železni
Kapli (ouz der Chappelle«).86 Isti dan je grofica Elizabeta izpričala, da je po-
rok za svojega moža Hermana Vovbrškega za dolžnih sto mark oglejskih pfe-
nigov.87 Novembra istega leta sta Herman in Elizabeta izdala še eno listino,
v kateri sta potrdila, da sta opatu Leopoldu za prejetih dvajset mark podelila
dve marki denarja v Železni Kapli, ležeči zraven že pred tem podeljenih dese-
tih mark in z enakimi pravicami kot omenjenih deset mark.88 Rudolfa Mo-
zirskega najdemo nato naštetega med pričami vse do izumrtja grofov Vovbr-
ških leta 1322.89 Zadnjič se pojavi v listini septembra leta 1322, ko skupaj s

se ne opredeli, kje naj bi to Melje oz. Meliše ležalo, verjetno pa je mislil Meliše, vas južno od
Radmirja. Kljub drugačnemu zapisu imena kraja, kot jih najdemo v drugih istočasnih listi-
nah (»Nelish«, »Nels« ipd; glej P. Blaznik, Topografija I, 552), je najverjetnejša Orožnova
lokacija v Meliše.
 1317, september 29; orig. perg. listina v: NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1830. Re-
gest v: RHSt, št. 896, 238; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 93.
 1319, december 17, Mozirje; orig. perg. listina v NALJ, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1861a;
regest v: RHSt, št. 1134, 300.
 1320, julij 27, Slovenska Bistrica; orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj.
Regest v: MDC VIII, št. 545, 161.
 I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 96.
 1320, november 18, Pliberk/Bleiburg; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin,
št. 1879a. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 97.
 Npr.: 1321, avgust 24, Mozirje; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1891.
Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 98.
   295   296   297   298   299   300   301   302   303   304   305