Page 110 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 110
V primežu medplemiških prerivanj
prvič izvemo za njihovo posest v okolici Hekenberga,56 že leta 1251 pa (čeprav
le s posredno omembo Engelberta Turnskega kot priče v listini), da so bili la-
stniki gradu Turn v Škalah.57 Kunšperški so imeli v rokah tudi grad Velenje, ki
se prvič posredno omenja leta 127058 z imenom Gundakerja Velenjskega (do-
minus Gundacherus de Welen) med pričami v Kunšperški listini. V tem ob-
dobju pa so Ptujski prišli tudi do odvetništva nad nekaterimi krškimi posest-
mi v okolici Dobrne (gradovi Ranšperk59 in Lemberk60). O ptujskem odvetni-
štvu nad krškimi gradovi in predvsem o tem, kako so zaradi posameznih izgub,
ki so jih Ptujski utrpeli v bojih z grofi Vovbrškimi za posamezne posesti v Sa-
vinjski in Šaleški dolini, le-te posesti pridobivale pomen, bomo več razpravlja-
li v naslednjih poglavjih, zato naj na tem mestu le opozorim, da čeprav govori-
mo (zaradi skupne zgodovine in predvsem skupnega nastopanja v tem prosto-
ru) o Ptujskih in Kunšperških posestih kot o eni enoti, je bila v tem času po-
sest obeh rodbin vendarle ločena in se je bolj ali manj dokončno združila šele
po letu 1323, ko so bili Kunšperški prisiljeni prodati svoji posesti Hekenberg
in Velenje Ptujskim. Kljub temu pa lahko govorimo o času največje ekspanzi-
je Ptujskih in Kunšperških, ki so si v Savinjski in Šaleški dolini ustvarili čvrsto
ekonomsko bazo ter se kot klin zadrli med posesti v interesni sferi prav tako v
istem času prodirajočih grofov Vovbrških. Rivalstvo med tema dvema rodbi-
nama je na tem področju trajalo vse do izumrtja Vovbržanov, ko je prišlo do
preimenovanja enega od naslovnikov med obema strankama: Vovbržane so za-
menjali njihovi glavni dediči Žovneški, kar pomeni, da je korenine spopadov in
nasprotij med Ptujskimi in Žovneškimi/Celjskimi, ki predstavljajo gibalo ra-
zvoja v prvi polovici 14. stoletja in srčiko vsega dogajanja na obravnavanem po-
dročju, treba iskati že v 13. stoletju in v odnosih med Vovbrškimi in Ptujskimi.
1257, Ptuj; objavljeno v: StUB III, št. 240, 328.
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 141, 165, 166; StUB III, št. 97, 162–164.
1270, maj 14, Kunšperk; objavljeno v: StUB IV, št. 378, 227.
Ptujski fevd je postal v 70-ih letih 13. stoletja; kot takšen je prvič omenjen l. 1275. Regest ob-
javljen v: StUB IV, št. 581, 347; MDC V, št. 162, 111.
Dobili v fevd od Hartnida Guštanjskega po letu 1279: primerjaj 1288, december 8, Ptuj; re-
gesta objavljena v: CKL, št. 59, 82.
prvič izvemo za njihovo posest v okolici Hekenberga,56 že leta 1251 pa (čeprav
le s posredno omembo Engelberta Turnskega kot priče v listini), da so bili la-
stniki gradu Turn v Škalah.57 Kunšperški so imeli v rokah tudi grad Velenje, ki
se prvič posredno omenja leta 127058 z imenom Gundakerja Velenjskega (do-
minus Gundacherus de Welen) med pričami v Kunšperški listini. V tem ob-
dobju pa so Ptujski prišli tudi do odvetništva nad nekaterimi krškimi posest-
mi v okolici Dobrne (gradovi Ranšperk59 in Lemberk60). O ptujskem odvetni-
štvu nad krškimi gradovi in predvsem o tem, kako so zaradi posameznih izgub,
ki so jih Ptujski utrpeli v bojih z grofi Vovbrškimi za posamezne posesti v Sa-
vinjski in Šaleški dolini, le-te posesti pridobivale pomen, bomo več razpravlja-
li v naslednjih poglavjih, zato naj na tem mestu le opozorim, da čeprav govori-
mo (zaradi skupne zgodovine in predvsem skupnega nastopanja v tem prosto-
ru) o Ptujskih in Kunšperških posestih kot o eni enoti, je bila v tem času po-
sest obeh rodbin vendarle ločena in se je bolj ali manj dokončno združila šele
po letu 1323, ko so bili Kunšperški prisiljeni prodati svoji posesti Hekenberg
in Velenje Ptujskim. Kljub temu pa lahko govorimo o času največje ekspanzi-
je Ptujskih in Kunšperških, ki so si v Savinjski in Šaleški dolini ustvarili čvrsto
ekonomsko bazo ter se kot klin zadrli med posesti v interesni sferi prav tako v
istem času prodirajočih grofov Vovbrških. Rivalstvo med tema dvema rodbi-
nama je na tem področju trajalo vse do izumrtja Vovbržanov, ko je prišlo do
preimenovanja enega od naslovnikov med obema strankama: Vovbržane so za-
menjali njihovi glavni dediči Žovneški, kar pomeni, da je korenine spopadov in
nasprotij med Ptujskimi in Žovneškimi/Celjskimi, ki predstavljajo gibalo ra-
zvoja v prvi polovici 14. stoletja in srčiko vsega dogajanja na obravnavanem po-
dročju, treba iskati že v 13. stoletju in v odnosih med Vovbrškimi in Ptujskimi.
1257, Ptuj; objavljeno v: StUB III, št. 240, 328.
1251, avgust 6, Bizeljsko; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 141, 165, 166; StUB III, št. 97, 162–164.
1270, maj 14, Kunšperk; objavljeno v: StUB IV, št. 378, 227.
Ptujski fevd je postal v 70-ih letih 13. stoletja; kot takšen je prvič omenjen l. 1275. Regest ob-
javljen v: StUB IV, št. 581, 347; MDC V, št. 162, 111.
Dobili v fevd od Hartnida Guštanjskega po letu 1279: primerjaj 1288, december 8, Ptuj; re-
gesta objavljena v: CKL, št. 59, 82.
