Page 109 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 109
Prihod Ptujskih konec 12. in v 13. stoletju
Zaradi na novo postavljenih odnosov med družinami visokosvobodnih
rodbin (predstavljenih zgoraj) se je naenkrat izkristalizirala nekoliko dru-
gačna razlaga. Posesti Šoštanja, Kacenštajna in Hekenberga se kažejo kot
enotna posest v rokah (kot to dokazuje isto ime, ki se pojavlja na vseh treh
lokacijah) družine Dravskih, ki pa so svoj svobodni status izgubili v zadnji
četrtini 12. stoletja. Seveda je potrebno še enkrat poudariti, da so Dravski
sorodniki tako Ehrneških kot tudi Cham-Vohburgov (Kagerjev), kar se-
veda pomeni, da naša teza ni nasprotna z razlago, ki jo je ponudil Dušan
Kos, temveč jo poskuša precizirati. Nasledniki svobodnih Dravskih, Šo-
štanjski, so podedovali posest Šoštanja in Hekenberga, medtem ko je Ka-
cenštajn prešel v roke drugih sorodnikov – Ptujskih. Eberhard Šoštanjski
se leta 1247 imenuje po svojem drugem sedežu Hekenbergu, saj je naveden
v listini, s katero se rešuje spor med njim in Ulšalkom iz Prekope na eni
strani ter samostanom v Gornjem Gradu na drugi strani zaradi desetin pri
Motniku, ki sta si jih protipravno lastila.54 Ker je šlo za posest v neposredni
bližini Vranskega, je seveda logično, da se je poimenoval po najbližjemu se-
dežu njegove posesti, to je Hekenbergu. Že Dušan Kos je opozarjal, da se
tako v primeru Kacenštajna kot v primeru Hekenberga ime Eberhard poja-
vi samo enkrat in da ni mogoče ugotoviti kontinuitete med njim(a) in na-
slednjimi Kacenštajnskimi oz. Hekenberškimi. Kot bomo predstavili v na-
daljevanju, Dušan Kos upravičeno domneva, da so »novi« Kacenštajnski,
ki jih nato lahko spremljamo vse do propada gradu v 15. stoletju, prišli na
področje Šaleške doline iz Koroške kot ena od ministerialnih rodbin Ptuj-
skih, saj vse to lahko potrdimo tudi z ohranjenimi viri.
Prvi grad, na katerem je torej mogoče z gotovostjo potrditi prisotnost Ptuj-
skih na obravnavanem področju, je grad Kacenštajn. Leta 1243 je Hartnid
Ptujski podelil samostanu v Gornjem Gradu dve kmetiji na Križni gori v bla-
gor svojih sorodnikov in iz ljubezni do Dipolda I. Kacenštajnskega ter njego-
vega tam pokopanega sina Gebharda s pogojem, da ohranijo Dipoldovi sinovi
pravico do odvetništva nad kmetijama.55 Le nekaj kasneje pa izvemo tudi, da so
svoje posesti v Savinjski in Šaleški dolini imeli gospodje Kunšperški. Leta 1257
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 44, 74; StUB II, št. 297, 399
(»Processum quem habuisti super decimis sitis in Motnich et rebus aliis, de quibus inter di-
lectos filios electum et conuentum Obremburgensem ex parte una, et Vescalcum de Precowe
et Eberardum de Heckenberg ex altera questio uertebatur, uelet debitum et idoneum appro-
bantes sententiam quam contra dictos Ve. et E. tulisti, adiudicando monasterio possessionem
earundem decimarum, pro eo quod citati legitime uenire contumaciter non curarunt, aucto-
ritate presencium confirmamus, uolentes et iubentes ipsam inuiolabiliter obseruari.«).
1243, november 10, Ptuj; Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 579; objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391; StUB II, št. 427, 540.
Zaradi na novo postavljenih odnosov med družinami visokosvobodnih
rodbin (predstavljenih zgoraj) se je naenkrat izkristalizirala nekoliko dru-
gačna razlaga. Posesti Šoštanja, Kacenštajna in Hekenberga se kažejo kot
enotna posest v rokah (kot to dokazuje isto ime, ki se pojavlja na vseh treh
lokacijah) družine Dravskih, ki pa so svoj svobodni status izgubili v zadnji
četrtini 12. stoletja. Seveda je potrebno še enkrat poudariti, da so Dravski
sorodniki tako Ehrneških kot tudi Cham-Vohburgov (Kagerjev), kar se-
veda pomeni, da naša teza ni nasprotna z razlago, ki jo je ponudil Dušan
Kos, temveč jo poskuša precizirati. Nasledniki svobodnih Dravskih, Šo-
štanjski, so podedovali posest Šoštanja in Hekenberga, medtem ko je Ka-
cenštajn prešel v roke drugih sorodnikov – Ptujskih. Eberhard Šoštanjski
se leta 1247 imenuje po svojem drugem sedežu Hekenbergu, saj je naveden
v listini, s katero se rešuje spor med njim in Ulšalkom iz Prekope na eni
strani ter samostanom v Gornjem Gradu na drugi strani zaradi desetin pri
Motniku, ki sta si jih protipravno lastila.54 Ker je šlo za posest v neposredni
bližini Vranskega, je seveda logično, da se je poimenoval po najbližjemu se-
dežu njegove posesti, to je Hekenbergu. Že Dušan Kos je opozarjal, da se
tako v primeru Kacenštajna kot v primeru Hekenberga ime Eberhard poja-
vi samo enkrat in da ni mogoče ugotoviti kontinuitete med njim(a) in na-
slednjimi Kacenštajnskimi oz. Hekenberškimi. Kot bomo predstavili v na-
daljevanju, Dušan Kos upravičeno domneva, da so »novi« Kacenštajnski,
ki jih nato lahko spremljamo vse do propada gradu v 15. stoletju, prišli na
področje Šaleške doline iz Koroške kot ena od ministerialnih rodbin Ptuj-
skih, saj vse to lahko potrdimo tudi z ohranjenimi viri.
Prvi grad, na katerem je torej mogoče z gotovostjo potrditi prisotnost Ptuj-
skih na obravnavanem področju, je grad Kacenštajn. Leta 1243 je Hartnid
Ptujski podelil samostanu v Gornjem Gradu dve kmetiji na Križni gori v bla-
gor svojih sorodnikov in iz ljubezni do Dipolda I. Kacenštajnskega ter njego-
vega tam pokopanega sina Gebharda s pogojem, da ohranijo Dipoldovi sinovi
pravico do odvetništva nad kmetijama.55 Le nekaj kasneje pa izvemo tudi, da so
svoje posesti v Savinjski in Šaleški dolini imeli gospodje Kunšperški. Leta 1257
1247, december 2, Kamnik; objavljeno v: Gradivo VI/1, št 44, 74; StUB II, št. 297, 399
(»Processum quem habuisti super decimis sitis in Motnich et rebus aliis, de quibus inter di-
lectos filios electum et conuentum Obremburgensem ex parte una, et Vescalcum de Precowe
et Eberardum de Heckenberg ex altera questio uertebatur, uelet debitum et idoneum appro-
bantes sententiam quam contra dictos Ve. et E. tulisti, adiudicando monasterio possessionem
earundem decimarum, pro eo quod citati legitime uenire contumaciter non curarunt, aucto-
ritate presencium confirmamus, uolentes et iubentes ipsam inuiolabiliter obseruari.«).
1243, november 10, Ptuj; Originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listi-
ne 579; objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391; StUB II, št. 427, 540.
