Page 17 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 17
Predgovor
družbe, filozofijo znanosti in tehnologije, teorije novih medijev, komuni-
kologijo, semiotiko, kulturne študije, antropologijo, kritično teorijo druž-
be, sociologijo idr. Celota ne prinese obravnave vseh možnih momentov,
ki bi jih lahko obravnavala pri transumetnosti, in tudi ne predstavlja vseh
možnih vidikov na to temo (ni totalna in upam, da tudi ne totalitarna).
Bralka in bralec bosta prvo poglavje lahko razumela kot obsežnejši uvod
v temo (transumetnost), kjer prikazujem premike v umetnosti, ki jih po-
skušam predstaviti vzporedno na različnih umetniških primerih (s podro-
čij vizualne in intermedijske umetnosti, filma, glasbe, eksperimentiranja z
zvokom itd.) ter pri tem locirati značilne momente premikov v smeri trans-
umetnosti v skladu s splošnejšimi kulturnimi tendencami. V drugem pog-
lavju se posebej posvetim vprašanju povezovanja umetnosti in znanosti, ki
je za transumetnost posebej zanimivo (več o tem na specifičnem področ-
ju lahko bralka in bralec pričakujeta v naslednji monografiji, kjer se pose-
bej posvetim vprašanjem, ki zadevajo življenje (tudi telo) in manipuliranje
z živim). Relativno velik poudarek v monografiji je na razumevanju umet-
nosti kot kritične prakse – po padcu berlinskega zidu so se razmahnili t. i.
taktični mediji, a vprašanje, kako lahko umetnost kritično, odporniško ali
celo aktivistično deluje v sodobnih razmerah, je še vedno aktualno. Tretje
poglavje je osredotočeno na digitalizacijo, (globalno) mreženje in razmah
novih (tehnoloških) medijev, s katerimi se vzpostavlja informacijska druž-
ba telekomunikacij. V zadnjem poglavju se posebej posvetim kapitalistič-
nim premisam sodobne družbe in kulture, kjer zagovarjam tezo, da je v za-
dnjih desetletjih prišlo do premika od proizvodnje k potrošništvu, od bla-
ga k recepciji, kar se odraža tako v kulturi (v širšem smislu) kot v umetniš-
kih praksah. Potrošništvo razumem kot eno od osrednjih potez sodobne
družbe in kulture, ki prinaša vrsto družbenih problemov – prav transu-
metniške prakse so tiste, ki te sondirajo in jih komunicirajo s širšo javnost-
jo oziroma s samimi potrošniki.
družbe, filozofijo znanosti in tehnologije, teorije novih medijev, komuni-
kologijo, semiotiko, kulturne študije, antropologijo, kritično teorijo druž-
be, sociologijo idr. Celota ne prinese obravnave vseh možnih momentov,
ki bi jih lahko obravnavala pri transumetnosti, in tudi ne predstavlja vseh
možnih vidikov na to temo (ni totalna in upam, da tudi ne totalitarna).
Bralka in bralec bosta prvo poglavje lahko razumela kot obsežnejši uvod
v temo (transumetnost), kjer prikazujem premike v umetnosti, ki jih po-
skušam predstaviti vzporedno na različnih umetniških primerih (s podro-
čij vizualne in intermedijske umetnosti, filma, glasbe, eksperimentiranja z
zvokom itd.) ter pri tem locirati značilne momente premikov v smeri trans-
umetnosti v skladu s splošnejšimi kulturnimi tendencami. V drugem pog-
lavju se posebej posvetim vprašanju povezovanja umetnosti in znanosti, ki
je za transumetnost posebej zanimivo (več o tem na specifičnem področ-
ju lahko bralka in bralec pričakujeta v naslednji monografiji, kjer se pose-
bej posvetim vprašanjem, ki zadevajo življenje (tudi telo) in manipuliranje
z živim). Relativno velik poudarek v monografiji je na razumevanju umet-
nosti kot kritične prakse – po padcu berlinskega zidu so se razmahnili t. i.
taktični mediji, a vprašanje, kako lahko umetnost kritično, odporniško ali
celo aktivistično deluje v sodobnih razmerah, je še vedno aktualno. Tretje
poglavje je osredotočeno na digitalizacijo, (globalno) mreženje in razmah
novih (tehnoloških) medijev, s katerimi se vzpostavlja informacijska druž-
ba telekomunikacij. V zadnjem poglavju se posebej posvetim kapitalistič-
nim premisam sodobne družbe in kulture, kjer zagovarjam tezo, da je v za-
dnjih desetletjih prišlo do premika od proizvodnje k potrošništvu, od bla-
ga k recepciji, kar se odraža tako v kulturi (v širšem smislu) kot v umetniš-
kih praksah. Potrošništvo razumem kot eno od osrednjih potez sodobne
družbe in kulture, ki prinaša vrsto družbenih problemov – prav transu-
metniške prakse so tiste, ki te sondirajo in jih komunicirajo s širšo javnost-
jo oziroma s samimi potrošniki.
