Page 139 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 139
Namesto zapiranja (v času nevarnosti, refleksivnosti, negotovosti in političnosti)
»[g]lobalno delujoče gospodarstvo spodkopava temelje nacionalne ekono-
mije in nacionalnih držav«,10 se postavlja vprašanje, kdo je vrhovni gospo-
dar – če je bila to prej država (po Marxovih besedah »idealni celokupni
kapitalist«), se politika globalizacije otresa nacionalnodržavnih okovov in
stremi k obliki transnacionalne države z globalnim teritorijem (po Negri-
ju in Hardtu je Imperij že danes dejstvo). Strukturiranje in funkcionira-
nje moči se v takšnih razmerah transformira. »Najpomembnejša tehnika
moči je zdaj pobeg, zdrs, izpust in izogib, učinkovito zavračanje vsakega te-
ritorialnega omejevanja«.11 Strategije odporništva lahko v takšnih razme-
rah uporabljajo le enake taktike (morda v alternativnih, izvirnih oblikah):
mobilnost, pobeg, izmik in zavračanje.
***
Če naj ima družbeno funkcijo, mora umetnost biti na delu sondiranja
družbenih sprememb in njenih aplikacij na strani sub-jektov, obenem pa
mora biti politična tudi s svojimi strategijami komuniciranja s temi sub-
jekti. Razumljivo je, da se je ob večplastnih družbeno-gospodarsko-politič-
no-kulturnih spremembah spremenila tudi umetnost. Hkrati pa ne more-
mo in ne smemo zagovarjati stališča, da so te spremembe, ki jih je doživela
in jih doživlja, obstojne, kar bi storili v istem hipu, ko bi umetnost (ponov-
no) poskusili definirati ter jo s tem trdno postaviti, omejiti, zamejiti in za-
preti (če sem iskrena, kljub težavni situaciji, pogojem in možnostim, ki so
ji na voljo, ob tem vendar držim pesti za ohranitev predvsem enega načela,
podedovanega iz modernosti, tj. zagovarjanje neomejenosti, kritične giblji-
vosti, težnje k iskanju novih poti in načinov – ravno ta intenca umetnosti
daje podlago za njeno nedeterminiranost). Kljub temu da sem s to mono-
grafijo zasledovala specifične spremembe v umetnosti, predvsem v navezavi
na družbo in kulturo, poskusila opisati te prakse in jih opredeliti s termi-
nom transumetnost, moj namen ni bil takšno zapiranje. Prav lahko bi tudi
na tem mestu spet vzpostavili odpiranje.
10 Ulrich Beck, Kaj je globalizacija?: zmote globalizma – odgovori na globalizacijo, Ljubljana: Kr-
tina (zbirka Krt), 2003, 14.
11 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 17.
»[g]lobalno delujoče gospodarstvo spodkopava temelje nacionalne ekono-
mije in nacionalnih držav«,10 se postavlja vprašanje, kdo je vrhovni gospo-
dar – če je bila to prej država (po Marxovih besedah »idealni celokupni
kapitalist«), se politika globalizacije otresa nacionalnodržavnih okovov in
stremi k obliki transnacionalne države z globalnim teritorijem (po Negri-
ju in Hardtu je Imperij že danes dejstvo). Strukturiranje in funkcionira-
nje moči se v takšnih razmerah transformira. »Najpomembnejša tehnika
moči je zdaj pobeg, zdrs, izpust in izogib, učinkovito zavračanje vsakega te-
ritorialnega omejevanja«.11 Strategije odporništva lahko v takšnih razme-
rah uporabljajo le enake taktike (morda v alternativnih, izvirnih oblikah):
mobilnost, pobeg, izmik in zavračanje.
***
Če naj ima družbeno funkcijo, mora umetnost biti na delu sondiranja
družbenih sprememb in njenih aplikacij na strani sub-jektov, obenem pa
mora biti politična tudi s svojimi strategijami komuniciranja s temi sub-
jekti. Razumljivo je, da se je ob večplastnih družbeno-gospodarsko-politič-
no-kulturnih spremembah spremenila tudi umetnost. Hkrati pa ne more-
mo in ne smemo zagovarjati stališča, da so te spremembe, ki jih je doživela
in jih doživlja, obstojne, kar bi storili v istem hipu, ko bi umetnost (ponov-
no) poskusili definirati ter jo s tem trdno postaviti, omejiti, zamejiti in za-
preti (če sem iskrena, kljub težavni situaciji, pogojem in možnostim, ki so
ji na voljo, ob tem vendar držim pesti za ohranitev predvsem enega načela,
podedovanega iz modernosti, tj. zagovarjanje neomejenosti, kritične giblji-
vosti, težnje k iskanju novih poti in načinov – ravno ta intenca umetnosti
daje podlago za njeno nedeterminiranost). Kljub temu da sem s to mono-
grafijo zasledovala specifične spremembe v umetnosti, predvsem v navezavi
na družbo in kulturo, poskusila opisati te prakse in jih opredeliti s termi-
nom transumetnost, moj namen ni bil takšno zapiranje. Prav lahko bi tudi
na tem mestu spet vzpostavili odpiranje.
10 Ulrich Beck, Kaj je globalizacija?: zmote globalizma – odgovori na globalizacijo, Ljubljana: Kr-
tina (zbirka Krt), 2003, 14.
11 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 17.
