Page 135 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10

esto zapiranja 
(v času nevarnosti,
refleksivnosti,
negotovosti in
političnosti)

Je družba, v kateri živimo, družba možnosti in novih priložnosti ali
družba nevarnosti, strahu, morda zapiranja? Ulrich Beck je v sredini
osemdesetih let prepričal z razlago, da je nastopila industrijska družba tve-
ganja, ki pa je, čeprav je oblika »post« družbe, še vedno moderna družba;
še več, ob koncu dvajsetega stoletja je to šele čista moderna družba, ko so
se razgradili ostanki predmoderne (z modernizacijo so se šele v devetnaj-
stem stoletju razgradile strukture fevdalne družbe). Sodobne strukturne
spremembe družbe zato predstavljajo le skrajnejšo fazo modernosti, s ka-
tero pa se dogaja to, da se hkrati realizira kot radikalizirana modernost in
kot njeno nasprotje, ki je vanjo esencialno vpisano. Sodobna družba je to-
rej notranje razcepljena; v njej se zaradi gradnikov industrijske družbe po-
vzročajo epohalne iritacije – te »so vsekakor posledica uspeha moderni-
zacij, ki zdaj ne potekajo več v tirih in kategorijah industrijske družbe, te-
mveč proti njim. Doživljamo spremembo samih osnov spremembe.«1 In-
dustrijska družba strukturno »temelji na protislovju med univerzalno vse-
bino moderne in funkcijskim sestavom njenih institucij, v katerega je to
vsebino mogoče prenesti le partikularno-selektivno. To pa pomeni: indus-
trijska družba s svojo polno uveljavitvijo naredi samo sebe labilno. /…/ Ko-
ordinatni sistem, v katerega je učvrščeno življenje in mišljenje v industrij-
ski moderni – osi družine in poklica, vera v znanost in napredek – se zač-
ne majati, in nastane nov somrak možnosti in tveganj – pač obrisi družbe

1 Ulrich Beck, Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno, Ljubljana: Krtina (zbirka Temelj-
na dela), 2009, 17–18.