Page 141 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 141
zetek
Globalna uveljavitev premis in posledic poznega kapitalizma, pove-
zanega s svobodnim trgom, utrditev značilnega informacijsko-ko-
munikacijskega sistema (mrežno strukturiranje, digitalizacija in telekomu-
nikacije), vzpon specifičnih znanosti in tehnologij itd. – globalni družbi
in kulturi se zarisujejo specifične poteze, ki se v strukturalnem, funkcio-
nalnem in angažmajskem smislu kažejo tudi v umetnosti. Novim pogojem
prilagojena oblika umetnosti presega moderna določila, zato avtorica uva-
ja termin transumetnost. To ni postmodernistična umetnost kot tista, ki
se pojavlja po modernizmu in se večinoma kaže kot njegova radikalizacija –
predpona trans izraža več kot po-pojavnost in poudarja značilno sodobne
tendence umetnosti na različnih nivojih: gibljivost, usmerjenost, spremen-
ljivost in preseganje. V monografiji so predstavljene spremembe, ki zadeva-
jo umetnost in kulturo v obdobju zadnjega pol stoletja, s katerimi se kot v
drugih družbenih poljih uveljavljajo principi mrežnega delovanja, hibridi-
zacije, povečane stopnje interaktivnosti, zastiranje proizvajalca ali avtorja
in s tem povezana večja pozornost do uporabnika ali sprejemnika (potro-
šnika, gledalca, bralca), višja stopnja družbene odgovornosti in refleksiv-
nosti (ta se v umetnosti kaže z usmeritvijo v družbenokritične strategije in
s povečanim interesom za sodobne znanosti in tehnologije), prehodnost,
mobilnost, začasnost, odprtost, heterogenost in transdisciplinarnost, pre-
hajanje družbenih polj, epistemološko pa predvsem negotovost (nedeter-
miniranost in neobjektivnost).
Avtorica v monografiji obravnava transumetnost v navezavi na družbo,
ki se s prehodom od moderne v postmoderno ustoliči kot postindustrij-
ska, potrošniška, medijska, informacijska družba, družba elektronike, vi-
Globalna uveljavitev premis in posledic poznega kapitalizma, pove-
zanega s svobodnim trgom, utrditev značilnega informacijsko-ko-
munikacijskega sistema (mrežno strukturiranje, digitalizacija in telekomu-
nikacije), vzpon specifičnih znanosti in tehnologij itd. – globalni družbi
in kulturi se zarisujejo specifične poteze, ki se v strukturalnem, funkcio-
nalnem in angažmajskem smislu kažejo tudi v umetnosti. Novim pogojem
prilagojena oblika umetnosti presega moderna določila, zato avtorica uva-
ja termin transumetnost. To ni postmodernistična umetnost kot tista, ki
se pojavlja po modernizmu in se večinoma kaže kot njegova radikalizacija –
predpona trans izraža več kot po-pojavnost in poudarja značilno sodobne
tendence umetnosti na različnih nivojih: gibljivost, usmerjenost, spremen-
ljivost in preseganje. V monografiji so predstavljene spremembe, ki zadeva-
jo umetnost in kulturo v obdobju zadnjega pol stoletja, s katerimi se kot v
drugih družbenih poljih uveljavljajo principi mrežnega delovanja, hibridi-
zacije, povečane stopnje interaktivnosti, zastiranje proizvajalca ali avtorja
in s tem povezana večja pozornost do uporabnika ali sprejemnika (potro-
šnika, gledalca, bralca), višja stopnja družbene odgovornosti in refleksiv-
nosti (ta se v umetnosti kaže z usmeritvijo v družbenokritične strategije in
s povečanim interesom za sodobne znanosti in tehnologije), prehodnost,
mobilnost, začasnost, odprtost, heterogenost in transdisciplinarnost, pre-
hajanje družbenih polj, epistemološko pa predvsem negotovost (nedeter-
miniranost in neobjektivnost).
Avtorica v monografiji obravnava transumetnost v navezavi na družbo,
ki se s prehodom od moderne v postmoderno ustoliči kot postindustrij-
ska, potrošniška, medijska, informacijska družba, družba elektronike, vi-
