Page 142 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 142
Transumetnost
soke tehnologije, pa tudi kot refleksivna družba in družba tveganja. Kon-
tekstualizacija in širša, transdisciplinarna obravnava ji pomagata pri izriso-
vanju strukturalnih potez transumetnosti, pa tudi za prikaze njenih funk-
cij, poslanstev in možnosti. Premike opaža na različnih umetniških po-
dročjih: v vizualnih in intermedijskih umetnostih, filmu, glasbi, zvočnih
eksperimentih, kibernetski umetnosti in drugih. Namesto na proizvodnjo
zaključenih artefaktov (ki nastopajo kot blago), namenjenih kontemplaci-
ji, se umetnost danes raje osredotoča na raziskovanje in pogosto rezultira v
nematerialnih (procesualnih, začasnih) izidih. Za transumetnost so pose-
bej zanimive izrazite težnje po preseganju moderne diferenciacije z novimi
načini povezovanja umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Kot oblike razi-
skovalnih praks takšne umetnosti uporabljajo sodobna izrazna orodja, teh-
nologije in specializirana okolja. Zaradi specialnih interesov in ciljev tran-
sumetniški projekti poleg umetnikov (katerih praksa, poklic sta se glede
na moderne oblike bistveno spremenila) vključujejo tudi različne strokov-
njake iz drugih družbenih polj, disciplin (nevroznanstvenike, kozmologe,
biotehnologe itd.). Na ta način transumetnost vstopa v številne »neume-
tniške« diskurze, v zvezi s katerimi preizprašuje aktualna etična, kultu-
rološka, antropološka in filozofska vprašanja – tako se pojavlja kot hibrid
med umetnostjo, humanistiko, družboslovjem, naravoslovno znanostjo in
tehnologijo. Projektno je večinoma zasnovana strukturno, funkcionalno
in tehnološko zahtevno, potrebuje pa tudi močno in kompleksno produk-
cijsko infrastrukturo.
Večje pozornosti je v monografiji deležno vprašanje družbenokritične
vloge umetnosti (v sodobnosti in v navezavi na zgodovinske avantgarde).
Transumetnost reflektira nedavne znanstvene dosežke, rabo sofisticiranih
tehnologij (npr. predstavlja alternativne rabe in/ali dekonstruira obstoječe
tehnološko-diskurzivne sisteme), postmodernizacijske procese na različ-
nih ravneh in predvsem izpostavlja aktualne družbene probleme (odpadki,
revščina, nadzorovanje, potrošniška kultura), ob tem pa sodobni odporni-
ški pristopi v kulturi skoraj ne morejo obiti splošne uveljavitve digitalizaci-
je. S slednjo je povezan prav tako ključen nastop računalniške paradigme
v kulturi, mrežno strukturiranje na vseh nivojih družbe (v političnem, go-
spodarskem in kulturnem smislu) ter razmah novih medijev, tehnologij in
telekomunikacijskih sistemov. Vse to so ne nazadnje osnove za prehod od
proizvodne k servisni paradigmi v ekonomiji in kulturi, ki se kaže tudi kot
prehod od poblagovljenosti k potrošništvu. Umetniške prakse so pri tem
tiste, ki skušajo vzpostaviti komunikacijo s subjekti (podvrženimi različ-
nim ideologijam) in pri njih spodbuditi kritično zavest.
soke tehnologije, pa tudi kot refleksivna družba in družba tveganja. Kon-
tekstualizacija in širša, transdisciplinarna obravnava ji pomagata pri izriso-
vanju strukturalnih potez transumetnosti, pa tudi za prikaze njenih funk-
cij, poslanstev in možnosti. Premike opaža na različnih umetniških po-
dročjih: v vizualnih in intermedijskih umetnostih, filmu, glasbi, zvočnih
eksperimentih, kibernetski umetnosti in drugih. Namesto na proizvodnjo
zaključenih artefaktov (ki nastopajo kot blago), namenjenih kontemplaci-
ji, se umetnost danes raje osredotoča na raziskovanje in pogosto rezultira v
nematerialnih (procesualnih, začasnih) izidih. Za transumetnost so pose-
bej zanimive izrazite težnje po preseganju moderne diferenciacije z novimi
načini povezovanja umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Kot oblike razi-
skovalnih praks takšne umetnosti uporabljajo sodobna izrazna orodja, teh-
nologije in specializirana okolja. Zaradi specialnih interesov in ciljev tran-
sumetniški projekti poleg umetnikov (katerih praksa, poklic sta se glede
na moderne oblike bistveno spremenila) vključujejo tudi različne strokov-
njake iz drugih družbenih polj, disciplin (nevroznanstvenike, kozmologe,
biotehnologe itd.). Na ta način transumetnost vstopa v številne »neume-
tniške« diskurze, v zvezi s katerimi preizprašuje aktualna etična, kultu-
rološka, antropološka in filozofska vprašanja – tako se pojavlja kot hibrid
med umetnostjo, humanistiko, družboslovjem, naravoslovno znanostjo in
tehnologijo. Projektno je večinoma zasnovana strukturno, funkcionalno
in tehnološko zahtevno, potrebuje pa tudi močno in kompleksno produk-
cijsko infrastrukturo.
Večje pozornosti je v monografiji deležno vprašanje družbenokritične
vloge umetnosti (v sodobnosti in v navezavi na zgodovinske avantgarde).
Transumetnost reflektira nedavne znanstvene dosežke, rabo sofisticiranih
tehnologij (npr. predstavlja alternativne rabe in/ali dekonstruira obstoječe
tehnološko-diskurzivne sisteme), postmodernizacijske procese na različ-
nih ravneh in predvsem izpostavlja aktualne družbene probleme (odpadki,
revščina, nadzorovanje, potrošniška kultura), ob tem pa sodobni odporni-
ški pristopi v kulturi skoraj ne morejo obiti splošne uveljavitve digitalizaci-
je. S slednjo je povezan prav tako ključen nastop računalniške paradigme
v kulturi, mrežno strukturiranje na vseh nivojih družbe (v političnem, go-
spodarskem in kulturnem smislu) ter razmah novih medijev, tehnologij in
telekomunikacijskih sistemov. Vse to so ne nazadnje osnove za prehod od
proizvodne k servisni paradigmi v ekonomiji in kulturi, ki se kaže tudi kot
prehod od poblagovljenosti k potrošništvu. Umetniške prakse so pri tem
tiste, ki skušajo vzpostaviti komunikacijo s subjekti (podvrženimi različ-
nim ideologijam) in pri njih spodbuditi kritično zavest.
