Page 131 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 131
Kultura in umetnost v času poznega kapitalizma ...
notacija nakupovalnega središča kot mojega mesta, mojega doma je tukaj
sprevrnjena. Napis se usmerja v dva domova – drugi, bistveno manjši, je
glede na »svetišče porabe« nečist, a v nasprotju z njim intimen in doma-
čen. Kakšen je torej takšen porabniški javni kraj, ki se ponuja kot dom?
Po Baumanu se dogaja propadanje avtentičnega javnega prostora, nadome-
ščajo ga prazni kraji ali »nekraji« (to so letališča, hoteli, avtoceste, javni
transport itd.),31 ki so oropani vseh simboličnih, identitetnih, zgodovin-
skih pomenov – to so prostori, povezani z infrastrukturo in s servisi kolek-
tivne porabe, ki vzdržujejo in podpirajo sistem fleksibilnega kroženja kapi-
tala in reprodukcijo obstoječih družbenih razmerij.
Bauman še ugotavlja, da fleksibilnost, ki jo zagotavljajo sodobni načini
transporta in komunikacije, kapitalu ali novi globalni eliti omogoča, da se
nenehno seli za dobičkom in se pri tem ne meni za vrednote tradicional-
nih skupnosti.32 Razdalja in prostor izgubljata svojo veljavo zaradi sodob-
nih tehnologij, ki omogočajo vsenavzočnost, dostopnost vseh krajev na ze-
meljski obli pa uničuje lokalne specifičnosti prostorov in favorizira homo-
genizacijo kulture. »Razlike lahko izpljunemo, pojemo, držimo stran, in
poznamo kraje, specializirane za vsako od teh pojavnosti. Lahko pa dose-
žemo, da postanejo razlike nevidne; ali, bolje, lahko onemogočimo, da bi
jih videli. To je dosežek ‚praznih prostorov‘.«33
Umetnost proti kulturnemu uniformizmu in
ideološkemu totalitarizmu
Čeprav še vedno živimo v fazi poznega kapitalizma, o kateremu ustre-
zni kulturni dominanti je razmišljal že Fredric Jameson v osemdesetih le-
tih prejšnjega stoletja,34 lahko opazimo nekatere premike, ki se kažejo tudi
v umetniških praksah in ki sovpadajo s procesom družbene postmoderni-
zacije. Če ekonomska modernizacija vključuje prehod od prevlade polje-
31 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 130. Op.: »nekraji« oziroma po Garreauju »mesta-ki-
jih-ni«.
32 Tudi v projektu Urban – avtomat za suho robo (2007) se Sedlaček še ukvarja s temo potro-
šništva. Urban je torej avtomat, ki ponuja avtentično domačo suho robo po ceni 1 EUR/kos
in predstavlja princip »standardizacije lokalnega«. Projekt odgovarja na pojav standardizaci-
je in komercializacije izdelkov domače obrti, ki na osnovi množične proizvodnje v velika naku-
povalna središča prihajajo od daleč, predvsem s Kitajske. Po drugi strani pa je ta pojav povezan
z dejanskim izginjanjem pristnega lokalnega in tradicionalnih »naredi sam« tehnik. Urban je
posodobljena različica slovenskega krošnjarja, ribniškega Urbana, ki na svojevrsten način reak-
tualizira lokalno specifiko.
33 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 131.
34 Glej: Fredric Jameson, Postmodernism, or, The Cultural Logic of Late Capitalism. Nekaj spisov
iz te knjige je prevedenih v slovenščino v: Fredric Jameson, Postmodernizem.
notacija nakupovalnega središča kot mojega mesta, mojega doma je tukaj
sprevrnjena. Napis se usmerja v dva domova – drugi, bistveno manjši, je
glede na »svetišče porabe« nečist, a v nasprotju z njim intimen in doma-
čen. Kakšen je torej takšen porabniški javni kraj, ki se ponuja kot dom?
Po Baumanu se dogaja propadanje avtentičnega javnega prostora, nadome-
ščajo ga prazni kraji ali »nekraji« (to so letališča, hoteli, avtoceste, javni
transport itd.),31 ki so oropani vseh simboličnih, identitetnih, zgodovin-
skih pomenov – to so prostori, povezani z infrastrukturo in s servisi kolek-
tivne porabe, ki vzdržujejo in podpirajo sistem fleksibilnega kroženja kapi-
tala in reprodukcijo obstoječih družbenih razmerij.
Bauman še ugotavlja, da fleksibilnost, ki jo zagotavljajo sodobni načini
transporta in komunikacije, kapitalu ali novi globalni eliti omogoča, da se
nenehno seli za dobičkom in se pri tem ne meni za vrednote tradicional-
nih skupnosti.32 Razdalja in prostor izgubljata svojo veljavo zaradi sodob-
nih tehnologij, ki omogočajo vsenavzočnost, dostopnost vseh krajev na ze-
meljski obli pa uničuje lokalne specifičnosti prostorov in favorizira homo-
genizacijo kulture. »Razlike lahko izpljunemo, pojemo, držimo stran, in
poznamo kraje, specializirane za vsako od teh pojavnosti. Lahko pa dose-
žemo, da postanejo razlike nevidne; ali, bolje, lahko onemogočimo, da bi
jih videli. To je dosežek ‚praznih prostorov‘.«33
Umetnost proti kulturnemu uniformizmu in
ideološkemu totalitarizmu
Čeprav še vedno živimo v fazi poznega kapitalizma, o kateremu ustre-
zni kulturni dominanti je razmišljal že Fredric Jameson v osemdesetih le-
tih prejšnjega stoletja,34 lahko opazimo nekatere premike, ki se kažejo tudi
v umetniških praksah in ki sovpadajo s procesom družbene postmoderni-
zacije. Če ekonomska modernizacija vključuje prehod od prevlade polje-
31 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 130. Op.: »nekraji« oziroma po Garreauju »mesta-ki-
jih-ni«.
32 Tudi v projektu Urban – avtomat za suho robo (2007) se Sedlaček še ukvarja s temo potro-
šništva. Urban je torej avtomat, ki ponuja avtentično domačo suho robo po ceni 1 EUR/kos
in predstavlja princip »standardizacije lokalnega«. Projekt odgovarja na pojav standardizaci-
je in komercializacije izdelkov domače obrti, ki na osnovi množične proizvodnje v velika naku-
povalna središča prihajajo od daleč, predvsem s Kitajske. Po drugi strani pa je ta pojav povezan
z dejanskim izginjanjem pristnega lokalnega in tradicionalnih »naredi sam« tehnik. Urban je
posodobljena različica slovenskega krošnjarja, ribniškega Urbana, ki na svojevrsten način reak-
tualizira lokalno specifiko.
33 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, 131.
34 Glej: Fredric Jameson, Postmodernism, or, The Cultural Logic of Late Capitalism. Nekaj spisov
iz te knjige je prevedenih v slovenščino v: Fredric Jameson, Postmodernizem.
