Page 141 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 141
je!
Studio City
27. 1. 1992
Dober večer!
Zgodovina se bojda ponavlja, kar je dobro: človek pač spozna njene ovinke in serpen-
tine in lahko stvari, ki se mu kanijo dogoditi v bodočnosti, vsaj razume, če že ne predvidi.
Ako hoče človek stvari razumeti ali jih celo predvideti, mora seveda poznati nekatera
osnovna pravila umovanja. Vedeti mora, na primer, da če dogodek A implicira dogodek
B, dogoditev dogodka B še ne pomeni nujno, da se je dogodil tudi dogodek A. Prevede-
no v jezik ulice to pomeni, da iz hipotetičnega stavka Če dežuje, potem so ceste mokre, še ne
sledi nujno, da je v primeru mokrih cest tudi deževalo; lahko so jih pomivali delavci Sna-
ge, preprosto. Seveda je stvar preprosta le za kak učbenik iz logike (od koder smo si primer
tudi izposodili), ako pa se morate, oboroženi s pravili umovanja, spopasti z logiko in delo-
vanjem Demosa, potem ste z logiko in umnostjo le zapravljali čas, tisto, o ponavljanju zgo-
dovine, pa dobi povsem nove, groteskne razsežnosti. Na primer.
Po srečanju Demosa v Poljčah, ko Demos ni le (po)pokal po šivih, temveč mu tudi kr-
panje z večjimi plahtami ne bi kaj dosti pomagalo, je g. Daniel Malenšek, sicer sekretar Li-
beralne stranke, Delovi Sobotni prilogi razkril, da Demos dejansko pravzaprav ni bil na
oblasti, temveč se je tako le zdelo oz. mu je bila ta vloga podtaknjena. To pa zato, pravi g.
Malenšek, da bi mu lahko pripisali odgovornost za posledice brezumnega časa in z njegovo pomo-
čjo in nezavednim sodelovanjem izrabili politično areno za »come back« starega režima, prenovljene-
ga in očiščenega, legitimiranega z videzom odsluženja starih grehov.
Delirantno, boste rekli, saj je Demos vendar zmagal na prvih povojnih svobodnih
volitvah! Že že, toda, kaj ni prejšnji režim »podtaknil« tudi sploh prvih povojnih volitev
takoj po 2. svetovni vojni? Kaj se niso tudi sploh prve povojne volitve le »zdele«, kaj jih
Studio City
27. 1. 1992
Dober večer!
Zgodovina se bojda ponavlja, kar je dobro: človek pač spozna njene ovinke in serpen-
tine in lahko stvari, ki se mu kanijo dogoditi v bodočnosti, vsaj razume, če že ne predvidi.
Ako hoče človek stvari razumeti ali jih celo predvideti, mora seveda poznati nekatera
osnovna pravila umovanja. Vedeti mora, na primer, da če dogodek A implicira dogodek
B, dogoditev dogodka B še ne pomeni nujno, da se je dogodil tudi dogodek A. Prevede-
no v jezik ulice to pomeni, da iz hipotetičnega stavka Če dežuje, potem so ceste mokre, še ne
sledi nujno, da je v primeru mokrih cest tudi deževalo; lahko so jih pomivali delavci Sna-
ge, preprosto. Seveda je stvar preprosta le za kak učbenik iz logike (od koder smo si primer
tudi izposodili), ako pa se morate, oboroženi s pravili umovanja, spopasti z logiko in delo-
vanjem Demosa, potem ste z logiko in umnostjo le zapravljali čas, tisto, o ponavljanju zgo-
dovine, pa dobi povsem nove, groteskne razsežnosti. Na primer.
Po srečanju Demosa v Poljčah, ko Demos ni le (po)pokal po šivih, temveč mu tudi kr-
panje z večjimi plahtami ne bi kaj dosti pomagalo, je g. Daniel Malenšek, sicer sekretar Li-
beralne stranke, Delovi Sobotni prilogi razkril, da Demos dejansko pravzaprav ni bil na
oblasti, temveč se je tako le zdelo oz. mu je bila ta vloga podtaknjena. To pa zato, pravi g.
Malenšek, da bi mu lahko pripisali odgovornost za posledice brezumnega časa in z njegovo pomo-
čjo in nezavednim sodelovanjem izrabili politično areno za »come back« starega režima, prenovljene-
ga in očiščenega, legitimiranega z videzom odsluženja starih grehov.
Delirantno, boste rekli, saj je Demos vendar zmagal na prvih povojnih svobodnih
volitvah! Že že, toda, kaj ni prejšnji režim »podtaknil« tudi sploh prvih povojnih volitev
takoj po 2. svetovni vojni? Kaj se niso tudi sploh prve povojne volitve le »zdele«, kaj jih
