Page 137 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 137
mentarius
liber
Studio Ljubljana
30. XII. 1991
Dober večer!
Ljudem s Televizije, ki se pojavljajo v oddajah informativnega programa – pa tudi v ne-
katerih drugih –, se zdi zadnje čase na moč imenitno, da svoje umotvore podkrepe s ka-
kim navedkom iz Verbinčevega Slovarja tujk, češ, saj tudi mi nismo tako tumpasti, kakor
se zdimo na ekranu.
Če torej pogledate v Verbinčev Slovar tujk pod geslo komentar, boste našli naslednje:
komentar (lat. commentarius liber), prvotno: dnevnik, zapiski, npr. Cezarjevi Commentarii
de bello gallico – na tem mestu morajo najbolj butasti pričeti brskati po policah za kakim
priročnim slovarjem latinskih citatov in izrekov –, sicer pa da komentar pomeni tudi pri-
pombe, pojasnila (k besedilu, knjigi, dogodku ... ); fig. razlaga, tolmačenje česa.
Prav razsvetli nas takšno pojasnilo bržčas ne, če pa imate čas in veselje malce pobrska-
ti po raznoraznih etimoloških slovarjih, boste neizogibno trčili na dva latinska izraza, ki
se jima noben etimološki slovar, ki da kaj nase, ne more izogniti: samostalnik commentari-
us in glagol commentari. Na žalost so razlage, s katerimi vam bo postregel avtor zadevnega
slovarja, približno enake razlagam Verbinčevega Slovarja tujk.
Sitnariti bo torej treba še naprej, in ako vam bo Bog naklonjen in sreča mila boste kaj
hitro ugotovili, da sta obe besedi, ki vam ju ponujajo raznovrstni etimološki slovarji, sesta-
vljeni iz dveh osnovnih enot, predloga cum, čemur bi se po slovensko reklo »z, skupaj« in
korenske osnove mens, kar bi lahko prevedli kot »pamet, razum, duh«. Komentar je torej
nekaj, kar je narejeno s pametjo, z razumom.
Na žalost pa se zgodba tudi tu še ne konča, nelagodje pa sploh šele prične. Komen-
tar je namreč lahko narejen z razumom in »z razumom«; v prvi različici to preprosto,
liber
Studio Ljubljana
30. XII. 1991
Dober večer!
Ljudem s Televizije, ki se pojavljajo v oddajah informativnega programa – pa tudi v ne-
katerih drugih –, se zdi zadnje čase na moč imenitno, da svoje umotvore podkrepe s ka-
kim navedkom iz Verbinčevega Slovarja tujk, češ, saj tudi mi nismo tako tumpasti, kakor
se zdimo na ekranu.
Če torej pogledate v Verbinčev Slovar tujk pod geslo komentar, boste našli naslednje:
komentar (lat. commentarius liber), prvotno: dnevnik, zapiski, npr. Cezarjevi Commentarii
de bello gallico – na tem mestu morajo najbolj butasti pričeti brskati po policah za kakim
priročnim slovarjem latinskih citatov in izrekov –, sicer pa da komentar pomeni tudi pri-
pombe, pojasnila (k besedilu, knjigi, dogodku ... ); fig. razlaga, tolmačenje česa.
Prav razsvetli nas takšno pojasnilo bržčas ne, če pa imate čas in veselje malce pobrska-
ti po raznoraznih etimoloških slovarjih, boste neizogibno trčili na dva latinska izraza, ki
se jima noben etimološki slovar, ki da kaj nase, ne more izogniti: samostalnik commentari-
us in glagol commentari. Na žalost so razlage, s katerimi vam bo postregel avtor zadevnega
slovarja, približno enake razlagam Verbinčevega Slovarja tujk.
Sitnariti bo torej treba še naprej, in ako vam bo Bog naklonjen in sreča mila boste kaj
hitro ugotovili, da sta obe besedi, ki vam ju ponujajo raznovrstni etimološki slovarji, sesta-
vljeni iz dveh osnovnih enot, predloga cum, čemur bi se po slovensko reklo »z, skupaj« in
korenske osnove mens, kar bi lahko prevedli kot »pamet, razum, duh«. Komentar je torej
nekaj, kar je narejeno s pametjo, z razumom.
Na žalost pa se zgodba tudi tu še ne konča, nelagodje pa sploh šele prične. Komen-
tar je namreč lahko narejen z razumom in »z razumom«; v prvi različici to preprosto,
