Page 136 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 136
bila sprejemljiva, se je glasila takole: Pravica človeka je, da
svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Po neskončnih pogajanjih
pa so se stranke končno pogodile za naslednje besedilo: Od-
ločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno. In v čem je razlika, se
boste vprašali? Če se vam zdi, da je sprejeta različica, ki go-
vori le o odločanju o rojstvu svojih otrok kot svoboščini bolj
splošna in manj zavezujoča od prve, zavrnjene različice, ki
govori kar o pravici človeka, se seveda motite: če kdo lahko
svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, je to lahko le človek,
o katerega pravici govori prva, zavrnjena različica 55. člena:
gre pač za, vsaj potencialno, njegove otroke, pa naj bodo taki
po pravici ali po svoboščini.
Če se vam zdi, da gre morda za prekanjeno pravniško
ukano, se takisto motite, saj 15. člen Ustave, ki govori o
uresničevanju in omejevanju pravic, pravi takole: »Člove-
kove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo ... ; Z za-
konom je mogoče predpisati način uresničevanja človeko-
vih pravic in temeljnih svoboščin ...; Človekove pravice in
temeljne svoboščine so omejene samo ...; Zagotovljena sta
sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin ...,« ali z dru-
gimi besedami, nikjer v Ustavi ni mogoče najti pozitivne
opredelitve razlike med pravicami in svoboščinami, tem-
več, kakor ste videli, najpogosteje nastopajo celo skupaj, v
isti sintagmi.
In če se v silni zmedi in smrtnem strahu kanite zateči po
pomoč k SSKJ – tega raje ne storite: povedal vam bo, da so
svoboščine z ustavo posebej varovane pravice ...
Po vsem tem boste prav gotovo bolje razumeli Marxovo
resignacij o nad tem, da so filozofi svet le interpretirali, spre-
meniti pa jim ga ni uspelo: najprej se je treba pač sporazume-
ti o interpretaciji.
Lahko noč!
svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Po neskončnih pogajanjih
pa so se stranke končno pogodile za naslednje besedilo: Od-
ločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno. In v čem je razlika, se
boste vprašali? Če se vam zdi, da je sprejeta različica, ki go-
vori le o odločanju o rojstvu svojih otrok kot svoboščini bolj
splošna in manj zavezujoča od prve, zavrnjene različice, ki
govori kar o pravici človeka, se seveda motite: če kdo lahko
svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, je to lahko le človek,
o katerega pravici govori prva, zavrnjena različica 55. člena:
gre pač za, vsaj potencialno, njegove otroke, pa naj bodo taki
po pravici ali po svoboščini.
Če se vam zdi, da gre morda za prekanjeno pravniško
ukano, se takisto motite, saj 15. člen Ustave, ki govori o
uresničevanju in omejevanju pravic, pravi takole: »Člove-
kove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo ... ; Z za-
konom je mogoče predpisati način uresničevanja človeko-
vih pravic in temeljnih svoboščin ...; Človekove pravice in
temeljne svoboščine so omejene samo ...; Zagotovljena sta
sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin ...,« ali z dru-
gimi besedami, nikjer v Ustavi ni mogoče najti pozitivne
opredelitve razlike med pravicami in svoboščinami, tem-
več, kakor ste videli, najpogosteje nastopajo celo skupaj, v
isti sintagmi.
In če se v silni zmedi in smrtnem strahu kanite zateči po
pomoč k SSKJ – tega raje ne storite: povedal vam bo, da so
svoboščine z ustavo posebej varovane pravice ...
Po vsem tem boste prav gotovo bolje razumeli Marxovo
resignacij o nad tem, da so filozofi svet le interpretirali, spre-
meniti pa jim ga ni uspelo: najprej se je treba pač sporazume-
ti o interpretaciji.
Lahko noč!
