Page 31 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 31
moškega
do unisex
šolstva
Uzakonitev šolanja = uzakonitev spolne segregacije
Namen tega poglavja ni oris zgolj šolanja žensk oziroma ženske-
ga šolstva, saj je bila ta tematika v slovenskem zgodovinopisju že
obdelana. Pozornost bom posvetil možnosti enakopravnega vključevanja
obeh spolov v različne stopnje šolanja, čemur so bili podrobneje posveče-
ni le nekateri prispevki, ki se sicer v širšem dotikajo tistega, kar je dostikrat
označeno kot šolstvo nežnejšega spola.1 Prav tako se te problematike pose-
bej ne dotikajo obširnejši pregledi slovenskega šolstva.2
Vprašanju enakopravnejšega dostopa obeh spolov do izobrazbe se ni
posvečalo pozornosti vse do konca 19. stoletja, zato tudi ni presenetljivo, da
je to vprašanje spregledano tudi v najobširnejši zgodovini slovenskega šol-
stva Vlada Schmidta (kjer s tretjo knjigo konča pri letu 1870). Iz Trubarje-
vih navedb v Cerkovni ordningi, da naj bi imeli v vsaki fari »šulmojstra«,
ki naj »te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči
1 Glej dva zbornika o izobraževanju žensk: Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes,
ur. Tjaša Mrgole Jukič et al., Ptuj 1998, 2000. Glej tudi: Tatjana Hojan, Žensko šolstvo in uči-
teljstvo na Slovenskem v preteklih stoletjih, V: Zbornik za historiju školstva i prosvjete 4 (1968),
47—81. Tatjana Hojan, Slovenske učiteljice ob koncu 19. stoletja, v: Šolska kronika — Zbornik za
zgodovino šolstva in vzgoje 7, XXXI (1998), 134—149; Mirjam Milharčič-Hladnik, Šolstvo in
učiteljice na Slovenskem, Ljubljana 1995; Mojca Peček, Feminizacija učiteljevanja 1869—1941, v:
Šolska kronika — Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 26 (1993), 61—73. Glej tudi zbornike po-
sameznih šol, ki so bile včasih zgolj šole za dekleta.
2 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1–3, Ljubljana 1988; Jože Ci-
perle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Ljubljana 1987.
do unisex
šolstva
Uzakonitev šolanja = uzakonitev spolne segregacije
Namen tega poglavja ni oris zgolj šolanja žensk oziroma ženske-
ga šolstva, saj je bila ta tematika v slovenskem zgodovinopisju že
obdelana. Pozornost bom posvetil možnosti enakopravnega vključevanja
obeh spolov v različne stopnje šolanja, čemur so bili podrobneje posveče-
ni le nekateri prispevki, ki se sicer v širšem dotikajo tistega, kar je dostikrat
označeno kot šolstvo nežnejšega spola.1 Prav tako se te problematike pose-
bej ne dotikajo obširnejši pregledi slovenskega šolstva.2
Vprašanju enakopravnejšega dostopa obeh spolov do izobrazbe se ni
posvečalo pozornosti vse do konca 19. stoletja, zato tudi ni presenetljivo, da
je to vprašanje spregledano tudi v najobširnejši zgodovini slovenskega šol-
stva Vlada Schmidta (kjer s tretjo knjigo konča pri letu 1870). Iz Trubarje-
vih navedb v Cerkovni ordningi, da naj bi imeli v vsaki fari »šulmojstra«,
ki naj »te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči
1 Glej dva zbornika o izobraževanju žensk: Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes,
ur. Tjaša Mrgole Jukič et al., Ptuj 1998, 2000. Glej tudi: Tatjana Hojan, Žensko šolstvo in uči-
teljstvo na Slovenskem v preteklih stoletjih, V: Zbornik za historiju školstva i prosvjete 4 (1968),
47—81. Tatjana Hojan, Slovenske učiteljice ob koncu 19. stoletja, v: Šolska kronika — Zbornik za
zgodovino šolstva in vzgoje 7, XXXI (1998), 134—149; Mirjam Milharčič-Hladnik, Šolstvo in
učiteljice na Slovenskem, Ljubljana 1995; Mojca Peček, Feminizacija učiteljevanja 1869—1941, v:
Šolska kronika — Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 26 (1993), 61—73. Glej tudi zbornike po-
sameznih šol, ki so bile včasih zgolj šole za dekleta.
2 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1–3, Ljubljana 1988; Jože Ci-
perle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Ljubljana 1987.
