Page 26 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 26
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
so gimnazije končale prve generacije, v katerih so bila dekleta enakoprav-
ne dijakinje.
Od osemletne šolske obveznosti do enotne osemletne
osnovne šole
Vzpostavitev komunističnega monopola v Jugoslaviji je ob koncu 2.
svetovne vojne, leta 1945, prinesla nove poglede na vlogo in pomen šolstva.
Šolski sistem naj bi reformirali tako, da bi podaljšali leta enakega osnovne-
ga šolanja za vso mladino, srednje šole pa bi se morale odpreti širšemu kro-
gu ljudi, zlasti delavski in kmečki mladini, ki naj bi se šolala na tehniških
strokovnih šolah za potrebe gospodarstva, z večanjem možnosti prestopa-
nja iz ene na drugo istostopenjsko šolo pa naj bi izgubile primat dotlej pri-
vilegirane šole. Osnovni kulturni pogoji za tovrstni prehod so bili v Slo-
veniji že doseženi, saj je prvi povojni popis prebivalstva leta 1948 pokazal,
da je bilo v Sloveniji nepismenih le še 2 odstotka ljudi. Toda na večjo šol-
sko reformo je bilo treba še počakati, saj je bilo treba najprej obnoviti v voj-
ni porušeno domovino in šele ustvariti razmere za bolj razgibano kultur-
no ustvarjanje.20
Prve korake v smeri izenačevanja možnosti šolanja za širši krog ljudi je
šolska oblast naredila že v prvih povojnih šolskih letih, še pred izvedbo ve-
like šolske reforme. Ukinili so meščanske šole in jih večinoma preobliko-
vali v nižje gimnazije, kar je že večjemu krogu dijakov omogočilo nadalj-
nje šolanje na višji gimnaziji in nato visoki šoli. Ustanovljene so bile tudi
nove popolne gimnazije, srednje strokovne šole in nove visokošolske usta-
nove. Slovensko ministrstvo za prosveto je začelo s predpisovanjem soro-
dnih predmetov izenačevati predmetnike na drugi štiriletni stopnji šolanja
(od enajstega do petnajstega leta), z novimi predpisi, ki so omogočali laž-
je prepisovanje z ene šole na drugo, pa poskušalo narediti šolski sistem bolj
prožen. Delež dijakov v generaciji od petnajstega do devetnajstega leta sta-
rosti in delež študentov v štiri leta starejši generaciji se je tako začel pove-
čevati že v prvem povojnem desetletju. Še dosti bolj pa so se ti deleži pove-
čali po veliki šolski reformi, najobsežnejši dotlej, narejeni na Slovenskem.
Predlog celovite šolske reforme so pristojni jugoslovanski organi pripra-
vili sredi petdesetih let. Izhajala je iz zahteve po enotnosti izobraževanja v
času osemletne šolske obveznosti, kar bi vsem enakopravno omogočalo
prepis na vse srednje šole, z izenačevanjem le-teh pa naj bi omogočili tudi
20 Več o tem glej v: Aleš Gabrič, Šolstvo na Slovenskem v letih 1945–1951, Zbornik za zgodovino
šolstva in prosvete 24 (1991), 70–71.
so gimnazije končale prve generacije, v katerih so bila dekleta enakoprav-
ne dijakinje.
Od osemletne šolske obveznosti do enotne osemletne
osnovne šole
Vzpostavitev komunističnega monopola v Jugoslaviji je ob koncu 2.
svetovne vojne, leta 1945, prinesla nove poglede na vlogo in pomen šolstva.
Šolski sistem naj bi reformirali tako, da bi podaljšali leta enakega osnovne-
ga šolanja za vso mladino, srednje šole pa bi se morale odpreti širšemu kro-
gu ljudi, zlasti delavski in kmečki mladini, ki naj bi se šolala na tehniških
strokovnih šolah za potrebe gospodarstva, z večanjem možnosti prestopa-
nja iz ene na drugo istostopenjsko šolo pa naj bi izgubile primat dotlej pri-
vilegirane šole. Osnovni kulturni pogoji za tovrstni prehod so bili v Slo-
veniji že doseženi, saj je prvi povojni popis prebivalstva leta 1948 pokazal,
da je bilo v Sloveniji nepismenih le še 2 odstotka ljudi. Toda na večjo šol-
sko reformo je bilo treba še počakati, saj je bilo treba najprej obnoviti v voj-
ni porušeno domovino in šele ustvariti razmere za bolj razgibano kultur-
no ustvarjanje.20
Prve korake v smeri izenačevanja možnosti šolanja za širši krog ljudi je
šolska oblast naredila že v prvih povojnih šolskih letih, še pred izvedbo ve-
like šolske reforme. Ukinili so meščanske šole in jih večinoma preobliko-
vali v nižje gimnazije, kar je že večjemu krogu dijakov omogočilo nadalj-
nje šolanje na višji gimnaziji in nato visoki šoli. Ustanovljene so bile tudi
nove popolne gimnazije, srednje strokovne šole in nove visokošolske usta-
nove. Slovensko ministrstvo za prosveto je začelo s predpisovanjem soro-
dnih predmetov izenačevati predmetnike na drugi štiriletni stopnji šolanja
(od enajstega do petnajstega leta), z novimi predpisi, ki so omogočali laž-
je prepisovanje z ene šole na drugo, pa poskušalo narediti šolski sistem bolj
prožen. Delež dijakov v generaciji od petnajstega do devetnajstega leta sta-
rosti in delež študentov v štiri leta starejši generaciji se je tako začel pove-
čevati že v prvem povojnem desetletju. Še dosti bolj pa so se ti deleži pove-
čali po veliki šolski reformi, najobsežnejši dotlej, narejeni na Slovenskem.
Predlog celovite šolske reforme so pristojni jugoslovanski organi pripra-
vili sredi petdesetih let. Izhajala je iz zahteve po enotnosti izobraževanja v
času osemletne šolske obveznosti, kar bi vsem enakopravno omogočalo
prepis na vse srednje šole, z izenačevanjem le-teh pa naj bi omogočili tudi
20 Več o tem glej v: Aleš Gabrič, Šolstvo na Slovenskem v letih 1945–1951, Zbornik za zgodovino
šolstva in prosvete 24 (1991), 70–71.
