Page 36 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 36
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
liberalci; povedano drugače — medtem ko so klerikalci to vprašanje pojmo-
vali skozi prizmo svojih ozkih idejnih pogledov, ki ženskam ne namenja is-
tih pravic kot moškim, se tudi liberalci niso posebej izkazali, saj do vpraša-
nja ženskega šolanja niso zavzeli konkretnega in jasnega stališča.
Kljub spremembam v odnosu do šolanja žensk v zadnjih četrt stoletja
Avstro-Ogrske je treba poudariti, da je med možnostmi izobraževanja fan-
tov in deklet še vedno zeval velik prepad. Fantom je bila dostopna kakršna-
koli izobrazba, le redkim dekletom pa se je uspelo med Scilo in Karibdo
prebiti do izobrazbe, ki so jo bile sposobne doseči. Šolanje je bilo, z izjemo
ljudskih šol, večinoma ločeno po spolih. Fante so učili učitelji in profesor-
ji, dekleta so se učila pri učiteljicah in redke tudi pri osebah moškega spola.
Šolstvo (z izjemo najnižje stopnje) je do leta 1918 poznalo dva segregirana
svetova: moškega in ženskega; mešanega je bilo bolj malo.
Izenačevanje možnosti šolanja obeh spolov
v prvi Jugoslaviji
Po prevratu leta 1918 so bile najpomembnejše spremembe v šolskem sis-
temu slovenizacija šolstva in izpopolnitev šolskega sistema, tretji veliki no-
vosti, odpiranju celotnega šolskega sistema tudi ženskemu spolu, pa v pre-
glednih slovenskih šolskih zgodovinah ni odmerjenega veliko prostora. Po
spremembi državnega okvira se je uprava v Državi SHS in nato Kraljevi-
ni SHS brez velikega pompa odpovedala oviram, ki so pred tem dekletom
omejevale vstop v šolske prostore. Pripadnice nežnejšega spola so dobile
možnost dostopa do vseh stopenj izobraževanja. Kot da bi hotela to simbo-
lično pokazati, kot da bi šlo za sladko maščevanje za večstoletno odrivanje
od šolskih prostorov, je v promocijskem protokolu (kjer so zabeležene pro-
mocije doktorandov) leta 1919 ustanovljene univerze v Ljubljani (med pr-
vimi osemnajstimi imenovanimi profesorji seveda ni bilo nobene ženske)
pod številko 001 kot prvi na Slovenskem promovirani doktor, pardon —
doktorica — vpisana Ana Mayer, ki je doktorirala na filozofski fakulteti.12
Ženske so torej lahko segle tudi po najvišji izobrazbi, kar pa še ne po-
meni, da je bilo ločevanja po spolih v šolskih prostorih konec. Nekatere sre-
dnje šole in učiteljišča so bila še vedno zgolj moška ali zgolj ženska, kar velja
zlasti za katoliške šole s pravico javnosti in za učiteljišča. Za razliko od sta-
nja pred 1. svetovno vojno je vse bolj prevladovalo spolno »mešano« šol-
stvo na vseh ravneh šolanja, delna spolna segregacija pa je ostajala kot de-
12 Prva strani promocijskega protokola objavljena v: 75 let Univerze v Ljubljani: 75 let neprekinje-
nega delovanja Univerze v Ljubljani: 1919–1994, ur. Mojca Repež, Ljubljana 1994, 16.
liberalci; povedano drugače — medtem ko so klerikalci to vprašanje pojmo-
vali skozi prizmo svojih ozkih idejnih pogledov, ki ženskam ne namenja is-
tih pravic kot moškim, se tudi liberalci niso posebej izkazali, saj do vpraša-
nja ženskega šolanja niso zavzeli konkretnega in jasnega stališča.
Kljub spremembam v odnosu do šolanja žensk v zadnjih četrt stoletja
Avstro-Ogrske je treba poudariti, da je med možnostmi izobraževanja fan-
tov in deklet še vedno zeval velik prepad. Fantom je bila dostopna kakršna-
koli izobrazba, le redkim dekletom pa se je uspelo med Scilo in Karibdo
prebiti do izobrazbe, ki so jo bile sposobne doseči. Šolanje je bilo, z izjemo
ljudskih šol, večinoma ločeno po spolih. Fante so učili učitelji in profesor-
ji, dekleta so se učila pri učiteljicah in redke tudi pri osebah moškega spola.
Šolstvo (z izjemo najnižje stopnje) je do leta 1918 poznalo dva segregirana
svetova: moškega in ženskega; mešanega je bilo bolj malo.
Izenačevanje možnosti šolanja obeh spolov
v prvi Jugoslaviji
Po prevratu leta 1918 so bile najpomembnejše spremembe v šolskem sis-
temu slovenizacija šolstva in izpopolnitev šolskega sistema, tretji veliki no-
vosti, odpiranju celotnega šolskega sistema tudi ženskemu spolu, pa v pre-
glednih slovenskih šolskih zgodovinah ni odmerjenega veliko prostora. Po
spremembi državnega okvira se je uprava v Državi SHS in nato Kraljevi-
ni SHS brez velikega pompa odpovedala oviram, ki so pred tem dekletom
omejevale vstop v šolske prostore. Pripadnice nežnejšega spola so dobile
možnost dostopa do vseh stopenj izobraževanja. Kot da bi hotela to simbo-
lično pokazati, kot da bi šlo za sladko maščevanje za večstoletno odrivanje
od šolskih prostorov, je v promocijskem protokolu (kjer so zabeležene pro-
mocije doktorandov) leta 1919 ustanovljene univerze v Ljubljani (med pr-
vimi osemnajstimi imenovanimi profesorji seveda ni bilo nobene ženske)
pod številko 001 kot prvi na Slovenskem promovirani doktor, pardon —
doktorica — vpisana Ana Mayer, ki je doktorirala na filozofski fakulteti.12
Ženske so torej lahko segle tudi po najvišji izobrazbi, kar pa še ne po-
meni, da je bilo ločevanja po spolih v šolskih prostorih konec. Nekatere sre-
dnje šole in učiteljišča so bila še vedno zgolj moška ali zgolj ženska, kar velja
zlasti za katoliške šole s pravico javnosti in za učiteljišča. Za razliko od sta-
nja pred 1. svetovno vojno je vse bolj prevladovalo spolno »mešano« šol-
stvo na vseh ravneh šolanja, delna spolna segregacija pa je ostajala kot de-
12 Prva strani promocijskega protokola objavljena v: 75 let Univerze v Ljubljani: 75 let neprekinje-
nega delovanja Univerze v Ljubljani: 1919–1994, ur. Mojca Repež, Ljubljana 1994, 16.
