Page 176 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 176
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
2) da se jim omogoči delati razredne izpite in maturo le na eni gimnazi-
ji in se jim izpitne takse znižajo.«49
Prošnja, kot vse sorodne v času komunistične oblasti, ni bila uslišana,
oblast pa je kot običajno odgovorila z »univerzalnim« izgovorom, da je v
Jugoslaviji država ustavno ločena od cerkve. V prvem Pogačnikovem pre-
dlogu je bilo za komunistično oblast nesprejemljivo načelo, da bi se prizna-
la »pravica javnosti«, drugemu predlogu pa je, kot je razvidno iz prej ome-
njenih odgovorov verskih šol, oblast kmalu prisluhnila.
Pogoj za uresničitev popolne izenačitve statusa državnih in zasebnih
šol je prinesla šele zamenjava političnega sistema v začetku devetdesetih let
20. stoletja, za kar se je sprva najbolj odločno zavzela Slovenska demokra-
tična zveza. Na kongresu stranke junija 1990 je Alenka Potočnik – Lauko
jasno navedla: »Da poravnamo dolg iz preteklosti, moramo takoj prizna-
ti cerkvene izobraževalne institucije in izobrazbo, ki jo le-te dajejo, pri če-
mer naj Teološka fakulteta postane sestavni del slovenske univerze.«50 Slo-
venska demokratična zveza je imela najbolj natančno opredeljene kultur-
nopolitične smernice med vsemi strankami koalicije Demos, ki je z zmago
na volitvah aprila 1990 končala obdobje vladavine komunistov v Sloveni-
ji. Zahtevo po priznanju pravice javnosti zasebnim šolam je imelo v svojih
strankarskih programih jasno zapisanih več strank Demosa in tudi stran-
ke izven te koalicije, kar pa je v začetku devetdesetih vplivalo na radikalno
spremembo odnosa državne oblasti do šolstva verskih skupnosti.
49 ARS, AS 1211, š. 143, Dopis Nadškofijskega ordinariata (28. 12. 1978).
50 SDZ: Programski dokumenti – statut, Ljubljana 1990, 59.
2) da se jim omogoči delati razredne izpite in maturo le na eni gimnazi-
ji in se jim izpitne takse znižajo.«49
Prošnja, kot vse sorodne v času komunistične oblasti, ni bila uslišana,
oblast pa je kot običajno odgovorila z »univerzalnim« izgovorom, da je v
Jugoslaviji država ustavno ločena od cerkve. V prvem Pogačnikovem pre-
dlogu je bilo za komunistično oblast nesprejemljivo načelo, da bi se prizna-
la »pravica javnosti«, drugemu predlogu pa je, kot je razvidno iz prej ome-
njenih odgovorov verskih šol, oblast kmalu prisluhnila.
Pogoj za uresničitev popolne izenačitve statusa državnih in zasebnih
šol je prinesla šele zamenjava političnega sistema v začetku devetdesetih let
20. stoletja, za kar se je sprva najbolj odločno zavzela Slovenska demokra-
tična zveza. Na kongresu stranke junija 1990 je Alenka Potočnik – Lauko
jasno navedla: »Da poravnamo dolg iz preteklosti, moramo takoj prizna-
ti cerkvene izobraževalne institucije in izobrazbo, ki jo le-te dajejo, pri če-
mer naj Teološka fakulteta postane sestavni del slovenske univerze.«50 Slo-
venska demokratična zveza je imela najbolj natančno opredeljene kultur-
nopolitične smernice med vsemi strankami koalicije Demos, ki je z zmago
na volitvah aprila 1990 končala obdobje vladavine komunistov v Sloveni-
ji. Zahtevo po priznanju pravice javnosti zasebnim šolam je imelo v svojih
strankarskih programih jasno zapisanih več strank Demosa in tudi stran-
ke izven te koalicije, kar pa je v začetku devetdesetih vplivalo na radikalno
spremembo odnosa državne oblasti do šolstva verskih skupnosti.
49 ARS, AS 1211, š. 143, Dopis Nadškofijskega ordinariata (28. 12. 1978).
50 SDZ: Programski dokumenti – statut, Ljubljana 1990, 59.
