Page 179 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5

Vprašanje cenzure kot končno vprašanje: In koliko jih še zaupa v sistem? 

cer so tehnike uredniškega prebesedovanja že tako samoumevne, da so ve-
čji odkloni že v štartu preprečeni in problematični pisci hitro odstranjeni.
Vendarle, če na globalnem trgu besede nimajo več nobene cene, zakaj še ve-
dno obstaja cenzura? Zakaj jo še vedno tako imenujemo? Če je njeno delo-
vanje vgrajeno v vsak medijski sistem, od lokalnih brezplačnikov do glo-
balnih korporacij in če se v internetni dobi, ko vsakdo piše, kadarkoli ute-
gne, istočasno briše zgodovinski spomin in zavedanje o vse večjem nadzo-
ru? In če je bil temeljni princip prepovedi v tradicionalnih družbah Ne mo-
reš, ker ne smeš, se danes zdi, da za cenzorje velja zgolj eno pravilo: Ja, ker
to lahko.

Cenzorji

Kdo so v današnji razporeditvi moči cenzorji? Če so bili nekdaj to pred-
vsem cerkveni mogočniki, jih danes poganja izključno kapital. V obeh pri-
merih gre za neko vrsto odstranitve motečih faktorjev, ob čemer jasnejši
vpogled v delovanje njenih akterjev (cenzorjev) dobimo, če ji ob bok posta-
vimo termin (že omenjene) diskvalifikacije.

cenzúra -e ž (ũ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro;
dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cen-
zuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov;
uvedba cenzure nad radiem in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pre-
gledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena po-
boljševalna kazen

diskvalifikácija -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politič-
na diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na
tekmah: diskvalifikacija igralca

Sodeč po opisu sledi, da je cenzura v prvem primeru tudi z etimološke-
ga vidika obravnavana precej tradicionalistično, iz česar lahko razberemo
osnovno obliko delovanja (uradno pregledovanje javnosti namenjenih del)
in hkrati razpoznamo temeljna pripadajoča akterja: urad za pregledovanje
in cerkvena poboljševalna kazen. Če se prvi nanaša na delovanje države, se
drugi na delovanje cerkvenih instanc.

Na drugi strani vsebuje etimološki opis temeljnega principa delovanja
diskvalifikacije (odvzem, izguba moralne vrednosti, cene) določeno kom-
ponento vrednotenja, medtem ko se njen drugotni pomen (odvzem pravi-
ce do nastopanja ali sojenja na tekmah) navezuje na nespoštovanje določe-
nih pravil igre. Tako v prvem kot v drugem primeru je osnovni urejevalni