Page 182 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 182
Medijska politika v postsocializmu
janja diskvalifikacije in sofisticirane diskreditacije. Primer revije Beseda o
sodobnih vprašanjih v nadaljevanju navajam kot primer in dokaz, da smo
danes priča potopu javnega diskurza v smislu kvalitativno različnega sooče-
nja nasprotujočih si stališč na enem mestu. (Zadnji borec za svobodo jav-
ne besede Ivan Kramberger je bil diskvalificiran takoj po osamosvojitvi.)
Beseda o sodobnih vprašanjih
Med letoma 1932 in 1935 je v Sloveniji pri Delavski založbi izhajala kr-
ščansko-socialistična revija Beseda o sodobnih vprašanjih, v kateri so svo-
je prispevke med drugim objavljali: Mirko Jeršič, Jožko Brilej, Mirko Ja-
vornik, Ruda Jurčec, Edvard Kocbek, Jože Pokorn, Franc Šmon, Miloš Šu-
šteršič, Miško Kranjec, Franc Terseglav, Angelik Tominec in Ciril Koče-
var. Kakor njihovi pogledi, je bila tudi usoda teh ljudi po 1935 različna, a
je vsem skupaj v letih, ko je revija izhajala, uspelo narediti raznovrstno, kri-
tično in aktualno publikacijo, ki je v tistem času odprto razpravljala o vse-
binskih in strukturnih vprašanjih, razpoznavala situacijo doma in vsebo-
vala poročila iz tujine. Skratka, stanje stvari je poskušala reartikulirati v
novi luči. V snovanje revije so bili vključeni ljudje različnih nazorov in po-
klicev: literati, novinarji, ekonomisti, socialisti, duhovniki in ekstremisti.
Peta številka Besede o sodobnih vprašanjih (1932) je med drugim vsebovala
članek avtorja s psevdonimom Co. z naslovom »Simboli in problemi ma-
lega naroda«, ob čemer je morda nezavedno dregnil v osišče razumevanja
stanja stvari tudi na področju javnosti, medijev in cenzure v Sloveniji.
Navadno imajo narodi simbole – junake iz preteklosti. Naša preteklost pa še
ni natančno dognana in junaki, ki so se izkazali, so bili sami kmetavzarji. /.../
Martin Krpan bojda ne živi več in je prav, da ne, da ne bi gledal sramote svo-
jega naroda. Kobila pa je ostala nam v spomin in celo v naš simbol. Potnik, ki
prideš mimo, poglej to kljuse, izgarano in izmučeno, poglej, to ni več kobila,
to smo mi sami!
Junaki iz preteklosti vendarle nekaj govorijo, metaforično izpoveduje-
jo matrico narodne simbolike v smislu njene nikoli do konca dognane pre-
teklosti. Govorijo v metaforah, kakršna je na primer kobila. Kobila kot po-
sebna oblika samozanikanja in samocenzure, ki preči polje političnega in
družbenega skozi slovensko zgodovino. Kobila, ki v enem trenutku stori
junaško dejanje, v naslednjem (zaradi samoizčrpavanja) ne zmore več sta-
ti na lastnih nogah. Kobila kot prispodoba za razumevanje, da črno-bele-
ga sveta ni. Danes junak – jutri kljuse – ali obratno. Cenzura se takšne-
mu pojmovanju neprestano izmika. Cenzura hoče slikati črno-belo, zah-
janja diskvalifikacije in sofisticirane diskreditacije. Primer revije Beseda o
sodobnih vprašanjih v nadaljevanju navajam kot primer in dokaz, da smo
danes priča potopu javnega diskurza v smislu kvalitativno različnega sooče-
nja nasprotujočih si stališč na enem mestu. (Zadnji borec za svobodo jav-
ne besede Ivan Kramberger je bil diskvalificiran takoj po osamosvojitvi.)
Beseda o sodobnih vprašanjih
Med letoma 1932 in 1935 je v Sloveniji pri Delavski založbi izhajala kr-
ščansko-socialistična revija Beseda o sodobnih vprašanjih, v kateri so svo-
je prispevke med drugim objavljali: Mirko Jeršič, Jožko Brilej, Mirko Ja-
vornik, Ruda Jurčec, Edvard Kocbek, Jože Pokorn, Franc Šmon, Miloš Šu-
šteršič, Miško Kranjec, Franc Terseglav, Angelik Tominec in Ciril Koče-
var. Kakor njihovi pogledi, je bila tudi usoda teh ljudi po 1935 različna, a
je vsem skupaj v letih, ko je revija izhajala, uspelo narediti raznovrstno, kri-
tično in aktualno publikacijo, ki je v tistem času odprto razpravljala o vse-
binskih in strukturnih vprašanjih, razpoznavala situacijo doma in vsebo-
vala poročila iz tujine. Skratka, stanje stvari je poskušala reartikulirati v
novi luči. V snovanje revije so bili vključeni ljudje različnih nazorov in po-
klicev: literati, novinarji, ekonomisti, socialisti, duhovniki in ekstremisti.
Peta številka Besede o sodobnih vprašanjih (1932) je med drugim vsebovala
članek avtorja s psevdonimom Co. z naslovom »Simboli in problemi ma-
lega naroda«, ob čemer je morda nezavedno dregnil v osišče razumevanja
stanja stvari tudi na področju javnosti, medijev in cenzure v Sloveniji.
Navadno imajo narodi simbole – junake iz preteklosti. Naša preteklost pa še
ni natančno dognana in junaki, ki so se izkazali, so bili sami kmetavzarji. /.../
Martin Krpan bojda ne živi več in je prav, da ne, da ne bi gledal sramote svo-
jega naroda. Kobila pa je ostala nam v spomin in celo v naš simbol. Potnik, ki
prideš mimo, poglej to kljuse, izgarano in izmučeno, poglej, to ni več kobila,
to smo mi sami!
Junaki iz preteklosti vendarle nekaj govorijo, metaforično izpoveduje-
jo matrico narodne simbolike v smislu njene nikoli do konca dognane pre-
teklosti. Govorijo v metaforah, kakršna je na primer kobila. Kobila kot po-
sebna oblika samozanikanja in samocenzure, ki preči polje političnega in
družbenega skozi slovensko zgodovino. Kobila, ki v enem trenutku stori
junaško dejanje, v naslednjem (zaradi samoizčrpavanja) ne zmore več sta-
ti na lastnih nogah. Kobila kot prispodoba za razumevanje, da črno-bele-
ga sveta ni. Danes junak – jutri kljuse – ali obratno. Cenzura se takšne-
mu pojmovanju neprestano izmika. Cenzura hoče slikati črno-belo, zah-
