Page 98 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 98
Argumentacija v jeziku
Ad a)
I – za izražanje nasprotja s prej povedanim
(1) Obljubil je bil, pa ni držal besede.
II – za izražanje nepričakovanega
(2) Nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo.
III – za izražanje rahlega nasprotja
(3) Po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa.
IV – za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
(4) Potrebno nam je znanje, pa resnično znanje.
V – za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja
(5) Dela v tovarni, hodi na lov, pa še kmetuje pomalem.
VI – za stopnjevanje
(6) Pozdrav vsem, posebno pa očetu.
VII – za izražanje vzročno-posledičnega razmerja
(7) Ni plačal davkov, pa so ga rubili.
VIII – za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja
(8) To je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo.
IX – za izražanje pogojno-posledičnega razmerja
(9) Njo bi vzel, pa bi bilo drugače.
X – za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči
(10) Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti.
XI – za poudarjanje nasprotja
(11) Moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš.
Ad b)
XII – za vezanje dveh istovrstnih členov
(12) Pospravi krožnike pa kar je še na mizi.
XIII – za vezanje predzadnjega in zadnjega člena
(13) Šumenje macesnov, borovcev pa smrek.
XIV – za stopnjevano poudarjanje členov
(14) Fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen.
Ad a)
I – za izražanje nasprotja s prej povedanim
(1) Obljubil je bil, pa ni držal besede.
II – za izražanje nepričakovanega
(2) Nihče ni mislil nanjo, pa je stopila v hišo.
III – za izražanje rahlega nasprotja
(3) Po travi so pajčevine, na njih pa se blešči rosa.
IV – za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
(4) Potrebno nam je znanje, pa resnično znanje.
V – za krepitev prislova, ki uvaja zadnji člen zaporedja
(5) Dela v tovarni, hodi na lov, pa še kmetuje pomalem.
VI – za stopnjevanje
(6) Pozdrav vsem, posebno pa očetu.
VII – za izražanje vzročno-posledičnega razmerja
(7) Ni plačal davkov, pa so ga rubili.
VIII – za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja
(8) To je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo.
IX – za izražanje pogojno-posledičnega razmerja
(9) Njo bi vzel, pa bi bilo drugače.
X – za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje prejšnjega stavka uresniči
(10) Jože je odličnjak, pa nima inštruktorja kakor ti.
XI – za poudarjanje nasprotja
(11) Moja bo obveljala, pa če se na glavo postaviš.
Ad b)
XII – za vezanje dveh istovrstnih členov
(12) Pospravi krožnike pa kar je še na mizi.
XIII – za vezanje predzadnjega in zadnjega člena
(13) Šumenje macesnov, borovcev pa smrek.
XIV – za stopnjevano poudarjanje členov
(14) Fant je še mlad pa norčav pa zaljubljen.
