Page 97 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 97
modifikator
veznikov
Argumentativna
analiza1
Veznik pa2 (v angleščino se običajno prevaja kot and ali but) velja za
enega (kontekstualno) najbolj raznolikih in najširše rabljenih lek-
semov v slovenščini, ki je na drugi strani tudi eden najmanj raziskanih. Slo-
var slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) ločuje med štirimi
glavnimi rabami veznika pa:
a) v protivnem priredju, z vejico;
b) med členi v stavku, brez vejice;
c) v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih
besed v drugem stavku;
d) za piko ali podpičjem.
Znotraj štirih glavnih rab je opredeljenih veliko število različic, od ka-
terih navajamo 29 poglavitnejših.
1 Deli pričujočega poglavja so bili objavljeni v različnih oblikah: I. Ž. Žagar, Konstrukcija topič-
nega polja slovenskega jezika: veznik "pa", (raziskovalno poročilo), Ljubljana 1989; I. Ž. Žagar,
O polifoniji, argumentativnem pričakovanju in njegovem sprevračanju (ali kaj veznik pa dol-
guje veznikoma ker in sicer), Časopis za kritiko znanosti 19 (1991), 140/141, 111–130; I. Ž. Ža-
gar, »Pa«, the reverser of argumentative expectation, Filozofski vestnik 12 ( 1991) 1, 179–192.
2 Pa, ker, sicer in druge lingvistične entitete, ki se jih lotevam v tem članku, veljajo običajno (in
zlasti v okviru slovničnih teorij) za členke. Ker obravnavam njihovo argumentativno funkcijo v
smislu povezovanja argumentov z drugimi argumenti ali argumentov s sklepi, jih bom imeno-
val argumentativni vezniki.
veznikov
Argumentativna
analiza1
Veznik pa2 (v angleščino se običajno prevaja kot and ali but) velja za
enega (kontekstualno) najbolj raznolikih in najširše rabljenih lek-
semov v slovenščini, ki je na drugi strani tudi eden najmanj raziskanih. Slo-
var slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) ločuje med štirimi
glavnimi rabami veznika pa:
a) v protivnem priredju, z vejico;
b) med členi v stavku, brez vejice;
c) v vezalnem priredju, brez vejice, navadno z izpuščanjem pomožnih
besed v drugem stavku;
d) za piko ali podpičjem.
Znotraj štirih glavnih rab je opredeljenih veliko število različic, od ka-
terih navajamo 29 poglavitnejših.
1 Deli pričujočega poglavja so bili objavljeni v različnih oblikah: I. Ž. Žagar, Konstrukcija topič-
nega polja slovenskega jezika: veznik "pa", (raziskovalno poročilo), Ljubljana 1989; I. Ž. Žagar,
O polifoniji, argumentativnem pričakovanju in njegovem sprevračanju (ali kaj veznik pa dol-
guje veznikoma ker in sicer), Časopis za kritiko znanosti 19 (1991), 140/141, 111–130; I. Ž. Ža-
gar, »Pa«, the reverser of argumentative expectation, Filozofski vestnik 12 ( 1991) 1, 179–192.
2 Pa, ker, sicer in druge lingvistične entitete, ki se jih lotevam v tem članku, veljajo običajno (in
zlasti v okviru slovničnih teorij) za členke. Ker obravnavam njihovo argumentativno funkcijo v
smislu povezovanja argumentov z drugimi argumenti ali argumentov s sklepi, jih bom imeno-
val argumentativni vezniki.
