Page 80 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 80
Argumentacija v jeziku
uspeh v tem konkretnem primeru. Protivni veznik ampak nam da vedeti,
da nimamo opraviti z »normalnim potekom dogodkov«, ampak so se raz-
mere (nekako) spremenile oziroma moramo upoštevati nov, dodaten kri-
terij. To pa je povsem zadosten kontekst za interpretacijo in razumevanje
(6‘).
Nadaljujmo z našo igro in še nekoliko spremenimo »delo«. Če je bil
(6) na neki način nevtralen primer, ki je omogočal dve nasprotni sklepanji,
kaj lahko potem rečemo o primerih (7) in (8):
(7) Janez je delal samo eno uro.
(8) Janez je delal skoraj eno uro.
To, da spet (oziroma še vedno) govorimo o istem »dejstvu« – eni uri
dela –, jezik pa z jezikovno-argumentativnima operatorjema samo in sko-
raj to dejstvo predstavi kot (v primeru (7)) nezadostno za dosego uspeha:
(7) Janez je delal samo eno uro. Ne bo mu uspelo.
ali pa (v primeru (8)) zadostno za dosego uspeha:
(8) Janez je delal skoraj eno uro. Uspelo mu bo.
Na naše sklepe v primerih (7) in (8) tako ne vpliva količina dela, am-
pak način, kako jezik, s pomočjo rabe posebnih jezikovnih sredstev, to količi-
no predstavlja. Ali povedano še bolj nedvoumno: Janez bi lahko delal štiri
ali osem ur (kar bi utegnilo biti, ob »normalnem poteku dogodkov«, do-
volj za delo, ki ga opravlja), toda če bi argument formulirali s pomočjo pri-
slova samo, ki uvaja dejanski čas dela, bi bil sklep v vseh primerih lahko le
negativen (»Ne bo mu uspelo«). Tudi če prislov samo interpretiramo iro-
nično, kot v:
(9) Janez je delal SAMO osem ur.
ko pretirano poudarimo prislov samo, ker želimo izpostaviti kontrast gle-
de na kvantiteto, ki jo prislov vpeljuje, lahko z našo strategijo uspemo
predvsem zato, ker jezik prislov samo vidi kot prislov, ki vpeljuje (in opisu-
je) majhne količine.
Prislov skoraj pa, nasprotno, usmerja sklepe v pozitivno smer, ne glede
na ‘dejstva‘. Še več. »Skoraj X« pomeni, če ga gledamo iz informativne per-
spektive (perspektive dejstev), »še ne X«, »malo manj kot X«, kar je manj
tudi od »samo X«, (ki je preprosto le X). In vendar to, dejstveno manjšo,
uspeh v tem konkretnem primeru. Protivni veznik ampak nam da vedeti,
da nimamo opraviti z »normalnim potekom dogodkov«, ampak so se raz-
mere (nekako) spremenile oziroma moramo upoštevati nov, dodaten kri-
terij. To pa je povsem zadosten kontekst za interpretacijo in razumevanje
(6‘).
Nadaljujmo z našo igro in še nekoliko spremenimo »delo«. Če je bil
(6) na neki način nevtralen primer, ki je omogočal dve nasprotni sklepanji,
kaj lahko potem rečemo o primerih (7) in (8):
(7) Janez je delal samo eno uro.
(8) Janez je delal skoraj eno uro.
To, da spet (oziroma še vedno) govorimo o istem »dejstvu« – eni uri
dela –, jezik pa z jezikovno-argumentativnima operatorjema samo in sko-
raj to dejstvo predstavi kot (v primeru (7)) nezadostno za dosego uspeha:
(7) Janez je delal samo eno uro. Ne bo mu uspelo.
ali pa (v primeru (8)) zadostno za dosego uspeha:
(8) Janez je delal skoraj eno uro. Uspelo mu bo.
Na naše sklepe v primerih (7) in (8) tako ne vpliva količina dela, am-
pak način, kako jezik, s pomočjo rabe posebnih jezikovnih sredstev, to količi-
no predstavlja. Ali povedano še bolj nedvoumno: Janez bi lahko delal štiri
ali osem ur (kar bi utegnilo biti, ob »normalnem poteku dogodkov«, do-
volj za delo, ki ga opravlja), toda če bi argument formulirali s pomočjo pri-
slova samo, ki uvaja dejanski čas dela, bi bil sklep v vseh primerih lahko le
negativen (»Ne bo mu uspelo«). Tudi če prislov samo interpretiramo iro-
nično, kot v:
(9) Janez je delal SAMO osem ur.
ko pretirano poudarimo prislov samo, ker želimo izpostaviti kontrast gle-
de na kvantiteto, ki jo prislov vpeljuje, lahko z našo strategijo uspemo
predvsem zato, ker jezik prislov samo vidi kot prislov, ki vpeljuje (in opisu-
je) majhne količine.
Prislov skoraj pa, nasprotno, usmerja sklepe v pozitivno smer, ne glede
na ‘dejstva‘. Še več. »Skoraj X« pomeni, če ga gledamo iz informativne per-
spektive (perspektive dejstev), »še ne X«, »malo manj kot X«, kar je manj
tudi od »samo X«, (ki je preprosto le X). In vendar to, dejstveno manjšo,
