Page 79 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 79
Ali je kontekst res pomemben?
jali tudi o tem, da je delal Marko več (recimo – dve uri) od Janeza (ki je de-
lal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče pa je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je
delal Marko in koliko manj je malo od malce. In vendar primera (4) in (4‘)
napeljujeta na (argumentativno) nasprotno usmerjena zaključka:
(4) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo.
(4‘) Marko je malce delal. Uspelo mu bo.
Če niza (4) in (4‘) presojamo po informativni plati – s stališča »dej-
stev« oziroma dejanskega stanja stvari v svetu – potem je pomembno pred-
vsem to, da jezik malo in malce predstavlja kot jezikovni sredstvi, ki za-
znamujeta majhno količino nečesa: čeprav je med njima lahko tudi manjša
kvantitativna razlika, oba še vedno označujeta majhno količino nečesa. Če
pa niza (4) in (4‘) presojamo z argumentativnega stališča vidimo, da jezik
prislov malo postavi na isto argumentativno lestvico kot nič, sploh nič, pri-
slov malce pa na isto argumentativno lestvico kot veliko: prislov malo lahko
namreč parafraziramo ali poudarimo (okrepimo) z nič, sploh nič:
(5) Janez je malo delal, celo sploh nič. Ne bo mu uspelo.
malce pa z veliko:
(5‘) Marko je malce delal, celo veliko. Uspelo mu bo.
Toda, če skušamo opredeliti smer, v katero bi utegnil argumentirati ar-
gument:
(6) Janez je delal eno uro.
ugotovimo, da sta v primeru, ko ne poznamo konkretnih okoliščin - ne
vemo, koliko časa je potrebno za opravilo, ki se ga je lotil Janez - mogoča
oba sklepa, pozitivni in negativni:
(6) Janez je delal eno uro. Uspelo mu bo.
Ne bo mu uspelo.
Povsem drugače, kot če smo soočeni z argumentativnim nizom, denimo:
(6‘) Janez je delal eno uro. Ampak mu ne bo uspelo,
kjer nas uporaba jezikovno-argumentativnega operatorja ampak takoj, ne
glede na konkretne okoliščine in empirične podatke, opozori, da je ob nor-
malnem oziroma pričakovanem poteku dogodkov (ena) ura dela dovolj za
jali tudi o tem, da je delal Marko več (recimo – dve uri) od Janeza (ki je de-
lal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče pa je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je
delal Marko in koliko manj je malo od malce. In vendar primera (4) in (4‘)
napeljujeta na (argumentativno) nasprotno usmerjena zaključka:
(4) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo.
(4‘) Marko je malce delal. Uspelo mu bo.
Če niza (4) in (4‘) presojamo po informativni plati – s stališča »dej-
stev« oziroma dejanskega stanja stvari v svetu – potem je pomembno pred-
vsem to, da jezik malo in malce predstavlja kot jezikovni sredstvi, ki za-
znamujeta majhno količino nečesa: čeprav je med njima lahko tudi manjša
kvantitativna razlika, oba še vedno označujeta majhno količino nečesa. Če
pa niza (4) in (4‘) presojamo z argumentativnega stališča vidimo, da jezik
prislov malo postavi na isto argumentativno lestvico kot nič, sploh nič, pri-
slov malce pa na isto argumentativno lestvico kot veliko: prislov malo lahko
namreč parafraziramo ali poudarimo (okrepimo) z nič, sploh nič:
(5) Janez je malo delal, celo sploh nič. Ne bo mu uspelo.
malce pa z veliko:
(5‘) Marko je malce delal, celo veliko. Uspelo mu bo.
Toda, če skušamo opredeliti smer, v katero bi utegnil argumentirati ar-
gument:
(6) Janez je delal eno uro.
ugotovimo, da sta v primeru, ko ne poznamo konkretnih okoliščin - ne
vemo, koliko časa je potrebno za opravilo, ki se ga je lotil Janez - mogoča
oba sklepa, pozitivni in negativni:
(6) Janez je delal eno uro. Uspelo mu bo.
Ne bo mu uspelo.
Povsem drugače, kot če smo soočeni z argumentativnim nizom, denimo:
(6‘) Janez je delal eno uro. Ampak mu ne bo uspelo,
kjer nas uporaba jezikovno-argumentativnega operatorja ampak takoj, ne
glede na konkretne okoliščine in empirične podatke, opozori, da je ob nor-
malnem oziroma pričakovanem poteku dogodkov (ena) ura dela dovolj za
