Page 186 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 186
Argumentacija v jeziku
slovniki. Z drugimi besedami: ker poskrbi za uvajanje argumentov, saj po-
jasnjuje argumente, ki so znani tako izjavljalcu kot naslovniku.
Raba saj je veliko bolj razgibana kot raba ker in kajti. V SSKJ se pojavlja
v naslednjih opisanih rabah:
1. v vzročnem priredju: za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedane-
ga – Takoj bom vse uredil, saj to je moja dolžnost.
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim – Pokliči očeta. Saj ga ni
doma!
3. nav. ekspr., za izražanje vzročno-posledičnega razmerja – Brez plašča
hodiš, saj se boš še prehladil!
4. v prisl. rabi izraža podkrepitev trditve – Kaj se zdaj razburjate? Saj
sem rekel, da ne bo šlo.
5. v prisl. rabi: izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja – Torej je
priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega.
6. v medmetni rabi: izraža soglasje, pritrjevanje – Niso šli dalje. Saj,
vsak hip lahko pridejo mimo. / opozarja na trditev v dostavku – Kaj pa ona?
Saj res, nje ne smemo pozabiti… / poudarja zanikanje prej povedanega – Saj
nič ne rečem… saj že grem…
Saj glede na zgornjo opredelitev nastopa kot veznik in členek. Pred-
vsem 4. raba je argumentacijsko zaznamovana – gre za konsenzualnost,
deljeno mnenje, kar izpostavimo kot dejstvo (saj ste vedeli …). V korpusu
Fidaplus najdemo za povezovalec saj 1460 pojavitev v govorjenih besedi-
lih, v pisnih se ponovno ustavi na 100 000. Tipičen primer rabe sredi izre-
ka je primer (121) spodaj:
(121)
Hvala lepa, kolega Čeligoj. Slišali ste predlog, ki ga je podal Vladimir Čeli-
goj v imenu podpisanih poslancev. Izgleda, da nam nič ne pomaga, ker ga ne
bomo mogli prebrati, saj bo treba pripraviti čistopis predloga sklepa, prebral
pa ga je gospod Čeligoj. Odpiram razpravo o dodatnem predlogu sklepa.
Gospod Ivo Hvalica, izvoli. (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
Saj na začetku izreka šteje 444 pojavitev v govorjenih besedilih. Tu
vključuje raznorazne pomene, ne le pojasnjevanja. Vse druži deljena infor-
macija, konsenzualnost z naslovnikom, ki mu sporoča oba to veva, vsi to ve-
ste (v primerih (122), (123) in (124) in (125) spodaj). V primerih (122) in
(123) gre za tipično izražanje konsenzualnosti, deljenega mnenja, v prime-
ru (125), ki je vzet iz transkribiranega korpusa pogajalskega sporazumevan-
slovniki. Z drugimi besedami: ker poskrbi za uvajanje argumentov, saj po-
jasnjuje argumente, ki so znani tako izjavljalcu kot naslovniku.
Raba saj je veliko bolj razgibana kot raba ker in kajti. V SSKJ se pojavlja
v naslednjih opisanih rabah:
1. v vzročnem priredju: za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedane-
ga – Takoj bom vse uredil, saj to je moja dolžnost.
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim – Pokliči očeta. Saj ga ni
doma!
3. nav. ekspr., za izražanje vzročno-posledičnega razmerja – Brez plašča
hodiš, saj se boš še prehladil!
4. v prisl. rabi izraža podkrepitev trditve – Kaj se zdaj razburjate? Saj
sem rekel, da ne bo šlo.
5. v prisl. rabi: izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja – Torej je
priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega.
6. v medmetni rabi: izraža soglasje, pritrjevanje – Niso šli dalje. Saj,
vsak hip lahko pridejo mimo. / opozarja na trditev v dostavku – Kaj pa ona?
Saj res, nje ne smemo pozabiti… / poudarja zanikanje prej povedanega – Saj
nič ne rečem… saj že grem…
Saj glede na zgornjo opredelitev nastopa kot veznik in členek. Pred-
vsem 4. raba je argumentacijsko zaznamovana – gre za konsenzualnost,
deljeno mnenje, kar izpostavimo kot dejstvo (saj ste vedeli …). V korpusu
Fidaplus najdemo za povezovalec saj 1460 pojavitev v govorjenih besedi-
lih, v pisnih se ponovno ustavi na 100 000. Tipičen primer rabe sredi izre-
ka je primer (121) spodaj:
(121)
Hvala lepa, kolega Čeligoj. Slišali ste predlog, ki ga je podal Vladimir Čeli-
goj v imenu podpisanih poslancev. Izgleda, da nam nič ne pomaga, ker ga ne
bomo mogli prebrati, saj bo treba pripraviti čistopis predloga sklepa, prebral
pa ga je gospod Čeligoj. Odpiram razpravo o dodatnem predlogu sklepa.
Gospod Ivo Hvalica, izvoli. (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1999)
Saj na začetku izreka šteje 444 pojavitev v govorjenih besedilih. Tu
vključuje raznorazne pomene, ne le pojasnjevanja. Vse druži deljena infor-
macija, konsenzualnost z naslovnikom, ki mu sporoča oba to veva, vsi to ve-
ste (v primerih (122), (123) in (124) in (125) spodaj). V primerih (122) in
(123) gre za tipično izražanje konsenzualnosti, deljenega mnenja, v prime-
ru (125), ki je vzet iz transkribiranega korpusa pogajalskega sporazumevan-
