Page 129 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 129
venski členki
med argumentacij-
skimi operatorji in
konektorji
Opredelitev členka kot besedne vrste
Slovenski členki imajo poseben status napol priznane besedne vrste:
zakaj napol? V SSKJ se beseda členek rabi samo za opredelitev bese-
dotvornih členkov, ostali t. i. »členki« spadajo med prislove oziroma vez-
nike oziroma oboje hkrati. Podobno kot prislovi je ta besedna vrsta spre-
jemala vse besede, ki se jih ni dalo uvrstiti drugam. V nekaterih jezikih,
npr. francoščini, angleščini, nimajo statusa posebne besedne vrste. V dru-
gih, npr. nemščini, češčini, makedonščini, bolgarščini, ga imajo. Po funk-
cijski slovnici bi sodili med operatorje, ki se kodirajo in delujejo na različ-
nih ravninah.1 Zanimivi so postali predvsem za pragmatično orientirane
raziskave in raziskave govorjenega jezika.2 Dejansko gre za besede, ki se jih
po pomenu najde v praktično vseh jezikih in vstopajo v podobne opozicije
kot še in že pri nas (prim. already, not yet v angleščini, déjà, presque, pas en-
core v francoščini). Drugod jih postavijo med prislove – tudi sicer je bese-
dna vrsta prislov oznaka za zelo heterogeno kategorijo, v katero spada vse,
česar niso mogli umestiti drugam. Podobno lahko trdimo tudi za členke.
1 Prim. S. C. Dik, The Theory of Functional Grammar. Part I: The structure of the clause,
Dordrecht 1989.
2 Primerjava funkcije modalnih členkov in členkov v vezniški obliki v M. Schlamberger Brezar,
Vpliv pragmatičnega jezikoslovja na raziskave slovenskega jezika: primer členkov, v: Z. Jan (ur.),
Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10, Ljubljana 1999;
M. Schlamberger Brezar, Les connecteurs en combinaison avec les marquers modaux: l'exemple
du français et du slovène, Linguistica XL (2000),2, 273–282; I. Ferbežar et al., Sporazumevalni
prag za slovenščino 2004, Ljubljana 2004.
med argumentacij-
skimi operatorji in
konektorji
Opredelitev členka kot besedne vrste
Slovenski členki imajo poseben status napol priznane besedne vrste:
zakaj napol? V SSKJ se beseda členek rabi samo za opredelitev bese-
dotvornih členkov, ostali t. i. »členki« spadajo med prislove oziroma vez-
nike oziroma oboje hkrati. Podobno kot prislovi je ta besedna vrsta spre-
jemala vse besede, ki se jih ni dalo uvrstiti drugam. V nekaterih jezikih,
npr. francoščini, angleščini, nimajo statusa posebne besedne vrste. V dru-
gih, npr. nemščini, češčini, makedonščini, bolgarščini, ga imajo. Po funk-
cijski slovnici bi sodili med operatorje, ki se kodirajo in delujejo na različ-
nih ravninah.1 Zanimivi so postali predvsem za pragmatično orientirane
raziskave in raziskave govorjenega jezika.2 Dejansko gre za besede, ki se jih
po pomenu najde v praktično vseh jezikih in vstopajo v podobne opozicije
kot še in že pri nas (prim. already, not yet v angleščini, déjà, presque, pas en-
core v francoščini). Drugod jih postavijo med prislove – tudi sicer je bese-
dna vrsta prislov oznaka za zelo heterogeno kategorijo, v katero spada vse,
česar niso mogli umestiti drugam. Podobno lahko trdimo tudi za členke.
1 Prim. S. C. Dik, The Theory of Functional Grammar. Part I: The structure of the clause,
Dordrecht 1989.
2 Primerjava funkcije modalnih členkov in členkov v vezniški obliki v M. Schlamberger Brezar,
Vpliv pragmatičnega jezikoslovja na raziskave slovenskega jezika: primer členkov, v: Z. Jan (ur.),
Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10, Ljubljana 1999;
M. Schlamberger Brezar, Les connecteurs en combinaison avec les marquers modaux: l'exemple
du français et du slovène, Linguistica XL (2000),2, 273–282; I. Ferbežar et al., Sporazumevalni
prag za slovenščino 2004, Ljubljana 2004.
