Page 125 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 125
Pa, modifikator veznikov
ljiva brez pa v vlogi modifikatorja sicer. Še več: polifonost – četudi le dvo-
stopenjska (kot v drugem besedilu) – je, kakor smo videli, vpisana že v sam
veznik sicer pa. Preverimo to hipotezo in si za konec oglejmo še zadnje be-
sedilo.
Polomljene opozorilne table v Tivoliju17
[komentar fotografije]
Reden obiskovalec Tivolija nas je opozoril, da so nekatere table, ki opozarjajo
lastnike psov, da morajo pripeti svoje štirinožne prijatelje z vrvico, že polom-
ljene. Kdo lomi table, niso vedeli povedati tudi v podjetju Rast, ki vzdržuje Ti-
voli. Povedali pa so nam, da imajo vsako leto veliko škode zaradi polomljenih
tabel in klopi ter razbitih luči, saj izživljanje nekaterih nad mestno lastnino ne
pozna meja.
Besedilo je interpretativno povsem avtonomno in neodvisno in ne po-
trebuje nobenih dodatnih pojasnil. In vendar se zaključi s temle stavkom:
(79) Sicer pa vsako večjo škodo prijavijo miličnikom.
S takšnim dodatkom do tedaj povsem koherentno besedilo nenado-
ma izgubi svojo transparentnost. Da je vzrok te netransparentnosti prav
sestavljeni veznik sicer pa, nam lahko pokaže zelo preprosta analiza: zadnji
del besedila govori o tem, da neznanci v parku ne lomijo le raznih napis-
nih tabel, temveč tudi klopi in luči, ter da »izživljanje nekaterih nad mest-
no lastnino ne pozna meja«. Povsem upravičeno in nedvoumno (še zlasti,
ker gre le za krajši komentar pod sliko) bi novinar sestavek lahko sklenil le
z Vsako večjo škodo prijavijo miličnikom, torej tako, da ne bi uporabil vezni-
ka sicer pa; besedilo bi v tem primeru še vedno ohranilo svojo avtonomijo
in transparentnost. Toda že dejstvo, da se sicer pa pojavi, razgiba linearno
strukturo besedila in mu odvzame njegovo neposredno transparentnost s
tem, ko se sklicuje na neko (v zvezi z besedilom) izven-diskurzivno podpo-
ro. Zato moramo vpeljati dva dodatna izjavljalca (povezana s sicer pa).
Najsplošnejšo polifono strukturo sestavljenega veznika … pa – kjer pa
ne služi le za krepitev predhodnega veznika, ampak nastopa tudi kot modi-
fikator njegove argumentativne usmerjenosti – bi lahko opredelili takole:
– I1 (ki ni nujno prvi izjavljalec v besedilu) poroča o nekih dejstvih (v
danem primeru polomljenih tabel v Tivoliju neodgovornost ali razsipavan-
je z družbeno lastnino itd.);
17 Jože Biščak, Delo (2. november 1990).
ljiva brez pa v vlogi modifikatorja sicer. Še več: polifonost – četudi le dvo-
stopenjska (kot v drugem besedilu) – je, kakor smo videli, vpisana že v sam
veznik sicer pa. Preverimo to hipotezo in si za konec oglejmo še zadnje be-
sedilo.
Polomljene opozorilne table v Tivoliju17
[komentar fotografije]
Reden obiskovalec Tivolija nas je opozoril, da so nekatere table, ki opozarjajo
lastnike psov, da morajo pripeti svoje štirinožne prijatelje z vrvico, že polom-
ljene. Kdo lomi table, niso vedeli povedati tudi v podjetju Rast, ki vzdržuje Ti-
voli. Povedali pa so nam, da imajo vsako leto veliko škode zaradi polomljenih
tabel in klopi ter razbitih luči, saj izživljanje nekaterih nad mestno lastnino ne
pozna meja.
Besedilo je interpretativno povsem avtonomno in neodvisno in ne po-
trebuje nobenih dodatnih pojasnil. In vendar se zaključi s temle stavkom:
(79) Sicer pa vsako večjo škodo prijavijo miličnikom.
S takšnim dodatkom do tedaj povsem koherentno besedilo nenado-
ma izgubi svojo transparentnost. Da je vzrok te netransparentnosti prav
sestavljeni veznik sicer pa, nam lahko pokaže zelo preprosta analiza: zadnji
del besedila govori o tem, da neznanci v parku ne lomijo le raznih napis-
nih tabel, temveč tudi klopi in luči, ter da »izživljanje nekaterih nad mest-
no lastnino ne pozna meja«. Povsem upravičeno in nedvoumno (še zlasti,
ker gre le za krajši komentar pod sliko) bi novinar sestavek lahko sklenil le
z Vsako večjo škodo prijavijo miličnikom, torej tako, da ne bi uporabil vezni-
ka sicer pa; besedilo bi v tem primeru še vedno ohranilo svojo avtonomijo
in transparentnost. Toda že dejstvo, da se sicer pa pojavi, razgiba linearno
strukturo besedila in mu odvzame njegovo neposredno transparentnost s
tem, ko se sklicuje na neko (v zvezi z besedilom) izven-diskurzivno podpo-
ro. Zato moramo vpeljati dva dodatna izjavljalca (povezana s sicer pa).
Najsplošnejšo polifono strukturo sestavljenega veznika … pa – kjer pa
ne služi le za krepitev predhodnega veznika, ampak nastopa tudi kot modi-
fikator njegove argumentativne usmerjenosti – bi lahko opredelili takole:
– I1 (ki ni nujno prvi izjavljalec v besedilu) poroča o nekih dejstvih (v
danem primeru polomljenih tabel v Tivoliju neodgovornost ali razsipavan-
je z družbeno lastnino itd.);
17 Jože Biščak, Delo (2. november 1990).
