Page 28 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 28
V tabeli 3.1 vidimo rezultate na enake trditve, kakor smo jih izpostavili na
sliki 3.1. Vendar tukaj vidimo posamezne rezultate, z vključenima dodatnima
kategorijama (ne strinjam se, nikakor se ne strinjam), le za Slovenijo. Iz tabele
vendarle vidimo, da se je pri vsaki od posameznih trditev največ naših učencev
z njimi strinjalo ali zelo strinjalo. Kljub temu tudi vidimo, da imamo predvsem
tri trditve, pri katerih imamo večji delež naših učencev, ki se s posameznimi od
teh treh trditev niso strinjali ali sploh niso strinjali. Približno 15 % naših učen-
cev se s trditvijo, da se počutijo kot del EU, ni strinjalo, okoli 10 % se jih tudi ne
počuti kot del Evrope. Da imajo sebe najprej za državljana/-ko Evrope, potem
pa za državljana/-ko sveta, se ni strinjalo okoli 14 % naših učencev, s to isto tr-
ditvijo pa se sploh ni strinjalo okoli 3 % naših učencev. Kot rečeno, vendarle pri
vseh ponujenih trditvah beležimo velik odstotek naših učencev, ki so se s temi
trditvami strinjali. Nekoliko se razlikujejo le deleži med posameznima katego-
rijama strinjanja. Tako se je, denimo, s trditvijo »Sebe imam za Evropejca/-ko«
zelo strinjalo okoli 71 % in strinjalo okoli 28 % osmošolcev v Sloveniji. S trditvi-
jo »Ponosen/-na sem, da živim v Evropi« se je zelo strinjalo okoli 54 % in strinja-
28 lo okoli 41 % naših učencev. Pri ostalih štirih trditvah, ki so navedene v tabeli,
pa se je nekoliko več naših učencev strinjalo kakor zelo strinjalo. Iz tabele zgo-
raj prav tako razberemo, da imamo vendarle nek (sicer manjši) delež učencev,
ki se s posameznimi trditvami sploh niso strinjali.
Zapisali smo že, da so nekateri izobraževalni sistemi sodelovali tako v ICCS
2009 kot v ICCS 2016, v obeh primerih tudi v Evropskem regionalnem modulu.
Zato si na sliki 3.2 v nadaljevanju poglejmo, ali se občutek evropske identitete
med osmošolci v Evropi krepi ali ne.15
Na sliki 3.2 so najprej izračunana nacionalna povprečja občutka evropske
identitete (za leti 2009 in 2016). Če pogledamo izračun za leto 2016, vidimo, da
učenci, ki so sodelovali v Evropskem regionalnem modulu ICCS 2016, v povpre-
čju izražajo močan občutek evropske identitete, pri čemer še posebej izstopa-
jo učenci iz Hrvaške, Finske, Italije, Malte, Norveške in Slovenije. Pri vseh naš-
tetih je občutek evropske identitete nad evropskim povprečjem ICCS 2016. Pri
učencih iz petih izobraževalnih sistemov (Belgija – flamski del, Bolgarija, Dan-
ska, Nizozemska, še posebej pa pri učencih iz Latvije) vidimo, da je njihov ob-
čutek evropske identitete »nižji«, kakor je to značilno za evropsko povprečje
ICCS 2016. V primerjavi z letom 200916 tudi vidimo, da se je občutek evropske
identitete v povprečju okrepil, in sicer v večini izobraževalnih sistemov. V dveh
državah, in sicer pri učencih iz Slovenije in učencih iz Italije, pa vidimo, da raz-
lika med letoma 2009 in 2016 ni statistično značilna, kar pomeni, da v teh dveh
15 Seveda moramo pri tem upoštevati, da lahko o tem govorimo le v primeru sodelujočih izobraževal-
nih sistemov in to, da so učenci iz Norveške devetošolci. Tega v nadaljevanju poročila več ne bomo
ponavljali.
16 Za izobraževalne sisteme, za katere je mogoče izračunati trende.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
sliki 3.1. Vendar tukaj vidimo posamezne rezultate, z vključenima dodatnima
kategorijama (ne strinjam se, nikakor se ne strinjam), le za Slovenijo. Iz tabele
vendarle vidimo, da se je pri vsaki od posameznih trditev največ naših učencev
z njimi strinjalo ali zelo strinjalo. Kljub temu tudi vidimo, da imamo predvsem
tri trditve, pri katerih imamo večji delež naših učencev, ki se s posameznimi od
teh treh trditev niso strinjali ali sploh niso strinjali. Približno 15 % naših učen-
cev se s trditvijo, da se počutijo kot del EU, ni strinjalo, okoli 10 % se jih tudi ne
počuti kot del Evrope. Da imajo sebe najprej za državljana/-ko Evrope, potem
pa za državljana/-ko sveta, se ni strinjalo okoli 14 % naših učencev, s to isto tr-
ditvijo pa se sploh ni strinjalo okoli 3 % naših učencev. Kot rečeno, vendarle pri
vseh ponujenih trditvah beležimo velik odstotek naših učencev, ki so se s temi
trditvami strinjali. Nekoliko se razlikujejo le deleži med posameznima katego-
rijama strinjanja. Tako se je, denimo, s trditvijo »Sebe imam za Evropejca/-ko«
zelo strinjalo okoli 71 % in strinjalo okoli 28 % osmošolcev v Sloveniji. S trditvi-
jo »Ponosen/-na sem, da živim v Evropi« se je zelo strinjalo okoli 54 % in strinja-
28 lo okoli 41 % naših učencev. Pri ostalih štirih trditvah, ki so navedene v tabeli,
pa se je nekoliko več naših učencev strinjalo kakor zelo strinjalo. Iz tabele zgo-
raj prav tako razberemo, da imamo vendarle nek (sicer manjši) delež učencev,
ki se s posameznimi trditvami sploh niso strinjali.
Zapisali smo že, da so nekateri izobraževalni sistemi sodelovali tako v ICCS
2009 kot v ICCS 2016, v obeh primerih tudi v Evropskem regionalnem modulu.
Zato si na sliki 3.2 v nadaljevanju poglejmo, ali se občutek evropske identitete
med osmošolci v Evropi krepi ali ne.15
Na sliki 3.2 so najprej izračunana nacionalna povprečja občutka evropske
identitete (za leti 2009 in 2016). Če pogledamo izračun za leto 2016, vidimo, da
učenci, ki so sodelovali v Evropskem regionalnem modulu ICCS 2016, v povpre-
čju izražajo močan občutek evropske identitete, pri čemer še posebej izstopa-
jo učenci iz Hrvaške, Finske, Italije, Malte, Norveške in Slovenije. Pri vseh naš-
tetih je občutek evropske identitete nad evropskim povprečjem ICCS 2016. Pri
učencih iz petih izobraževalnih sistemov (Belgija – flamski del, Bolgarija, Dan-
ska, Nizozemska, še posebej pa pri učencih iz Latvije) vidimo, da je njihov ob-
čutek evropske identitete »nižji«, kakor je to značilno za evropsko povprečje
ICCS 2016. V primerjavi z letom 200916 tudi vidimo, da se je občutek evropske
identitete v povprečju okrepil, in sicer v večini izobraževalnih sistemov. V dveh
državah, in sicer pri učencih iz Slovenije in učencih iz Italije, pa vidimo, da raz-
lika med letoma 2009 in 2016 ni statistično značilna, kar pomeni, da v teh dveh
15 Seveda moramo pri tem upoštevati, da lahko o tem govorimo le v primeru sodelujočih izobraževal-
nih sistemov in to, da so učenci iz Norveške devetošolci. Tega v nadaljevanju poročila več ne bomo
ponavljali.
16 Za izobraževalne sisteme, za katere je mogoče izračunati trende.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
